Potres v Mehiki skozi oči Slovencev: Grozno je, ko vidiš, da so ljudje obupani #video

V osrednji Mehiki, ki jo je v torek prizadel potres z magnitudo 7,1, še vedno iščejo morebitne preživele, umrlo pa je več kot 230 ljudi.

V času potresa je Denis Škerget, ki bo po štirih letih življenja v Mehiki kmalu postal njen državljan, poučeval dramsko igro. Stekli so ven in čakali, da bi se umirilo. "Hvala Bogu, se ni zgodilo nič. Nekateri deli mesta pa so zelo prizadeti. Panika je še zdaj velika. Grozno je. Ljudje potrebujejo vodo, odeje, zdravila, nekateri so še vedno ujeti pod ruševinami. Grozno je, ko vidiš, kako so ljudje obupani."

Video: Planet TV

Potres na isti dan kot leta 1985

Zelo nenavadno je, da so se tla tako silovito stresla natančno ob 32-letnici uničujočega potresa, ki se ga prebivalci še dobro spominjajo. Poleg spominskih slovesnosti so ob 11. uri tistega dne imeli tudi vaje za primer potresa, "dve uri pozneje pa je šlo zares", pravi Marko Mizerit, profesor na več univerzah v Ciudadu de Mexicu, ki živi v predelu zunaj središča mesta, kjer razmere niso zelo hude.

Še vedno iščejo morebitne preživele. Foto: Reuters

Ljudje ne dojemajo, otroci pa sploh ne, pravi profesor. "Moja vnukinja je vprašala, ali bomo danes ponoči prav tako imeli potresne vaje. Potres pred nekaj tedni je bil namreč ponoči."

"Ljudje so navajeni potresov, a se vseeno ustrašijo. Vsi vedo, da morajo takoj na cesto, iz šol na šolska dvorišča. Nekateri klečijo in molijo, drugi vpijejo. Odzivi so zelo različni," je povedal Mizerit, ki v Mehiki živi že skoraj 40 let.

Potresov navajeni, a ...

Ker so tam potresi pogosti, imajo tudi poseben alarm, ki jih naznanja. Sliši se ga po vseh ulicah, radijih in drugih medijih. "Če prihaja potres z juga, imamo 50 sekund časa, da gremo na varno. Če pa pride s katere druge strani, tega časa ni. Vaje imajo tudi v šolah, da vsak ve, kam se v primeru potresa postaviti."

Slovensko-argentinska družina Marka Mizerita, ki že skoraj 40 let živi v Mehiki. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Mestni vodovodi še niso v uporabi, lahko pa se vodo kupi, prav tako hrano in zdravila, saj so nekateri deli mesta manj prizadeti. Sogovornika pa pravita, da so številni izkoristili te razmere in ropajo trgovine ter hiše. "Ropajo vse, kar se ropati da," pravi Denis.

V mestu vse stoji

"Po potresu se je vse ustavilo. Podzemna železnica ne deluje, ni drugega javnega prevoza, trgovine so zaprte – zaradi varnosti, saj se lahko potres ponovi ali pa se še kaj podre. Moja hčerka je do šole v središču mesta, kjer se šola njena hčerka, morala hoditi deset kilometrov. Žena je prehodila okoli sedem kilometrov. Velika zmešnjava je," poroča Mizerit, sicer doma iz Šentruperta.

Večinoma so se podrle stare zgradbe. "Niso se podrle zgradbe, ki so zdaj že zgrajene z mislijo na potres. Zgradbe, ki so se podrle, so zelo stare. Podrla se je ena šola, ki bi jo že morali obnoviti. Tega niso storili, zato pa po potresu še danes niso našli vseh učencev. Takoj po potresu naj bi bilo v ruševinah ujetih okoli 400 učencev," pravi Denis, ki v Ciudadu de Mexicu poučuje tudi angleščino.

Denis Škerget v Mehiki poučuje angleščino in dramsko igro, ob koncih tedna pa igra v gledališču. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Pomoč je dobro organizirana

Tako javne kot zasebne bolnišnice brezplačno nudijo pomoč vsem ponesrečencem. Za tiste, ki so izgubili svoje domove, je poskrbljeno v zasilnih nastanitvah. Mizerit pravi, da se v medijih vidi le najslabše, a da ni tako hudo. "Precej zgradb se je podrlo, a mesto na splošno stoji. Ni tako hudo."

Vse tiste, ki nimajo nujnih obveznosti, pozivajo, naj ostanejo doma, da so ceste proste za dostop reševalcev in dovoz osnovnih potrebščin. V mestu namreč živi okoli osem milijonov ljudi, skupaj z okolico pa 22 milijonov.

Mizerit pričakuje, da se bo do ponedeljka življenje vrnilo v približno normalne tire. Pred tem pa natančno pregledujejo vsa poslopja, ali so varna.