Nedelja, 16. 4. 2017, 15.20
7 let, 1 mesec
Klemen iz Krakova, kjer se mu je plača v treh letih podvojila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,38
3
Situacija je tu v primerjavi s Slovenijo ravno obrnjena. Ko si enkrat del sistema korporacij, skoraj vsak mesec dobiš novo ponudbo za službo, razlaga Klemen Kveder, ki v Krakovu vsako leto zamenja službo.
Klemen Kveder v Krakovu, v enem najstarejših in največjih mest na Poljskem, živi tri leta. Tja ga je odnesla ljubezen, ki jo je spoznal med silvestrovanjem v tem mestu. Odločitev, kdo od njiju se bo selil, je bila odvisna od službe.
"Za dekle v Sloveniji takrat ni bilo možnosti za delo, sam pa sem dobil pozitiven odgovor že na prvo prošnjo in sem se preselil. Službe v Krakovu res ni težko dobiti," razlaga Klemen, ki bo z začetkom maja nastopil novo službo, že tretjo, od kar se je preselil v to vzhodnoevropsko državo.
Posebnih kulturnih razlik s partnerico nista zaznala. "Njej gre le izredno na živce naša narodno-zabavna glasba in pravi, da ne opazi razlike med eno in drugo skladbo," razlaga Klemen, ki je sicer navdušeni folklorist. "Meni pa gre zelo na živce sinhronizacija filmov, ki niti ni sinhronizacija, saj ves film govori le en človek. Tega res ne morem gledati …"Ko si enkrat del sistema, te headhunterji kličejo vsak mesec
"Situacija je tu obrnjena v primerjavi s Slovenijo. V Krakovu je več kot 3.300 tujih korporacij in vse potrebujejo podoben kader – programerje, znanje tujih jezikov, znanje podpornih sistemov. Ko si enkrat del tega sistema, brez da bi iskal službo, dobiš vsaj eno ponudbo mesečno, ko te pokličejo headhunterji."
Klemen, ki je zaključil študij turizma, se je v Krakovu najprej zaposlil v podpori strankam pri EasyJetu, nato v podpori prodaji pri FedExu, nazadnje je delal google oglase pri TeleTech Europe.
"Znanje in izkušnje niti niso pomembne, kar šteje, je znanje jezikov. Angleščina je predpogoj, če znaš nemško, pa te bo tu hotelo vsako podjetje in ti zaradi tega tudi dalo bonus k plači, saj je tak kader tu zelo težko dobiti."
Čeprav poljščina velja za jezik, ki se ga je zelo težko naučiti, Klemen z vsakodnevno komunikacijo nima več težav, pomoč bi bolj ali manj potreboval le še na kakšnih uradih. Kot pravi, je jezik slovenščini le malenkost podoben. "Imajo eno sklanjatev več kot slovenščina, več črk, nekaj čez 30, najtežje pa je, ker nima pravil, saj nobeno pravilo ne gre za več kot tri primere, potem so pa samo še izjeme in jih še Poljaki ne poznajo vseh."
V treh letih še enkrat višja plača
Povprečna plača se na Poljskem giba nekje okoli 700 evrov neto, a če delaš za tujo korporacijo, je lahko veliko višja. Določiš pa si jo sam. Ko te pokličejo, ti zastavijo tri vprašanja: ali si pripravljen zamenjati službo, kaj delaš sedaj in kakšno plačo pričakuješ.
"Postopek je tak, da greš z vsako službo na bolje. Sam sem začel nekje pri 700 evrih neto, v treh letih pa se mi je ta znesek podvojil," razlaga Klemen.
Razlika med bruto in neto zneskom je nekoliko nižja kot v Sloveniji, kar se posledično pozna pri pravicah – manj zdravstvenih in socialnih ugodnosti. Kot pravi Klemen, na Poljskem ni ravno dobro zboleti, zaradi dragih storitev in zdravil mnogi bolniki celo bankrotirajo.
Stroški življenja iz leta v leto višji
Poljska je sicer ena redkih držav, ki ni občutila gospodarske krize. V letih, ko je šlo Sloveniji najbolj za nohte, je Poljska še vedno imela štiriodstotno rast. Samo v teh letih, od kar Klemen živi v Krakovu, se je mesto zelo spremenilo, zraslo je ogromno stavb, v katerih velika podjetja zaposlujejo več tisoč ljudi. Razlog so ugodni davki, cene nepremičnin in geografska lega v središču Evrope.
Posledično je tudi veliko priseljevanja, največ iz Španije in Italije, sicer pa velika podjetja primerne kadre iščejo po vsem svetu.
Vse to ima tudi negativne posledice, saj so stroški življenja vedno višji. Ugodni ostajajo le še nakupi v živilski trgovini, ki so nekje za tretjino nižji kot v Sloveniji, medtem ko se je vse ostalo v teh treh letih podražilo za skoraj tretjino.
"Za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje mesečno plačujeva 500 evrov skupaj s stroški, kar je zelo ugodno. Zdaj namreč pod 500 evrov plus stroški težko dobiš karkoli."
V Krakovu po Klemnovih podatkih živi 15 Slovencev, ki se občasno družijo, povezujejo pa se predvsem prek facebook skupine, po celotni Poljski pa je razkropljenih okoli 200 slovenskih državljanov.
Središče mesta cveti, obrobje propada
Na prvi pogled je videti, da Poljska cveti, a Klemen poudarja, da je tako le v središčih največjih mest, povsod drugje bolj ali manj prevladuje revščina, zaradi katere je državo zapustilo že osem milijonov Poljakov.
"Že če greš samo na obrobje mesta, vidiš ogromno zapuščenih in propadajočih stavb. Ljudje tam živijo v slabih razmerah in zelo starih stanovanjih, kjer se ogrevajo na gašperčke, v katerih kurijo tudi plastiko, zato pa je toliko onesnaženja. Socialne razlike so ogromne."
Socialne varnosti Poljska skoraj ne pozna. Minimalna plača znaša okoli 320 evrov, s čimer si ne moreš privoščiti niti najema stanovanja. Brezposelni nekaj malega nadomestila dobijo le prvi, morda še drugi mesec.
Upokojitveno starost so pred kratkim sicer znižali s 67 let na 65 let za moške in 60 let za ženske, a pokojnine so tako nizke, da si Klemen težko predstavlja, kako preživijo. Otroški dodatek mlade družine prejemajo šele po drugem otroku, jim pa nudijo tudi neko ugodnost pri nakupu stanovanja.
Mesto je zelo turistično, ogromno je klubov, a Klemen pogreša živo glasbo in kakšne festivale.
Pozimi v Krakovu precej depresivno, poleti se ni kje ohladiti
Življenje v Krakovu se precej spreminja glede na letne čase. Pozimi je zelo depresivno in temačno ter zelo mrzlo, precej bolj prijetno in prijazno je od maja dalje, vendar poleti postane zelo vroče, a se praktično ni kje shladiti, saj sta v okolici Krakova le dve manjši umetni jezeri, ki pa v dvomilijonskem mestu hitro postaneta natrpani, razlaga Klemen.
"Najbolj sicer pogrešam gore. Najprej sem mislil, da to ne bo tako daleč, a je najbližji hrib oddaljen sto kilometrov, kar je veliko v primerjavi z domačim Kranjem, kjer imam deset kilometrov proč že res visoke gore."
V Krakovu je lani poleti potekal svetovni dan mladih, na katerem se je prek dva milijona mladih z vsega sveta srečalo s papežem Frančiškom. "To je bil za Poljake zelo pomemben dogodek in so v organizaciji morda nekoliko pretiravali, saj je policija celo preverjala stanovanja, mimo katerih se je peljal papež. Veliko domačinov si je v tem tednu celo vzelo dopust in so odpotovali iz mesta, saj so pričakovali popoln kolaps sistema. Praktično je bilo res nemogoče priti z enega konca mesta na drugega."Klemen o Poljakih: Posedanja ob kavi ne poznajo
"Zelo zanimivo se mi zdi, kako zelo lepe so Poljakinje, medtem ko moški niso najbolj privlačni na pogled. So nekoliko manjši in bolj okrogli, ženske pa so zelo lepe, postavne in vedno urejene," o Poljakih razlaga Klemen. Dodaja, da so nasploh, kar zadeva oblačila, veliko bolj urejeni kot Slovenci."Moja punca se iz stanovanja ne premakne v trenirki, razen za šport. Ljudje se zelo uredijo za kakršnokoli praznovanje, kjer te gledajo precej postrani, če se prikažeš v puloverju. Precej dajo še na te starejše običaje, ki so pri nas nekoliko izginili."
Poljaki so tudi sicer bolj tradicionalni in predvsem resni. Mladi že od osnovne šole dalje načrtujejo svojo kariero, vsi študirajo, a študij zaključijo pri 24 letih. Potem sledita poroka in družina, če se sam ne odločiš, te k temu zagotovo priganjajo drugi, razlaga Klemen in v smehu doda, da tudi njemu že počasi tiktaka ura.
Poleg tega so zelo verni in je bolje, da se o tem z njimi ne zapletaš v pogovoru. Sicer so precej zadržani, "vse dokler niso pod vplivom kakšne vodke", se pošali Klemen. "Je pa zanimivo pri njih, da se bolj družijo doma. Kulture 'gremo na kavo ali pivo po službi' ne poznajo. Kave že tako ne pijejo veliko, bolj jim ugaja črni čaj."
"Poljaki se zelo radi vozijo z avtomobilom, ni se jim problem odpeljati 700 kilometrov do morja na severu, ali pa na dopust na Hrvaško, v zadnjem času pa celo v Albanijo," razlaga Klemen, ki se te navade še ni navzel. Če se že pelje daleč, potem pride domov na obisk, do koder ima približno 850 kilometrov. "Povprečno pridem petkrat letno, vedno grem z avtom, saj so letalske povezave zelo slabe in drage. Si pa vedno prek spleta najdem koga, ki gre z mano, da si delimo stroške."
Gre pa vsako leto v Zakopane na tekme smučarskih skokov. "Organizacija je tam daleč zadaj za Planico. Tekmo imaš možnost gledati znotraj zagrajenega območja in za to kupiš vstopnico, lahko pa si tudi zunaj, kjer vstopnice ne potrebuješ, vidi se pa skoraj isto. Tam se zbere med deset in dvajset tisoč ljudi, a tam ni nobene gostinske ponudbe, letos so namestili le eno stranišče in si lahko predstavljate, kako je bilo …" razlaga Klemen. In za koga navija? "Poskušava tako za Slovence kot za Poljake. Tako sva lahko večkrat vesela."
Prej ga je vleklo v tujino, zdaj ga v domovino
Klemna je v tujino vleklo že pred selitvijo v Krakov, predvsem v Anglijo, a ko zdaj gleda nazaj, bi bilo življenje tam bistveno dražje. "Zdaj me vabijo tudi na Irsko, a vem, da bi si tam kljub višji plači lahko privoščil manj."
Bolj ga vleče v Slovenijo, predvsem zaradi boljše kakovosti življenja. "Tukaj smo imeli vso zimo tako onesnažen zrak, da sploh ni prišel pod mejo dopustnega. Vrednosti smoga so bile tudi po sedemkrat presežene, tako kot v Pekingu. Voda je slaba. Vse je zelo veliko, nobenega miru ni, razdalje so ogromne."
Ob tem, da bo nastopil novo službo, razmišlja tudi o ustanovitvi svojega podjetja in če mu bo uspelo, se bo verjetno vrnil. Seveda je to pogojeno tudi s tem, da delo v Sloveniji dobi tudi partnerica.
Klemen med zadnjim obiskom Slovenije ni izpustil obiska Planice.
Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na katja.nakrst@tsmedia.si.
3