Verjameta v preboj v parlament …

NSi stavi na uveljavitev etičnih vrednot, Demokratična stranka dela na "reafirmacijo" dela in pravične delitve. V Novi Sloveniji so za selektiven umik države iz gospodarstva, v DSD pa se ogrevajo za odprtje vrat tujim naložbam. Ljudmila Novak (NSi): obstaja pravni nered pri nas, zato tuje naložbe niso varne. Franc Žnidaršič (DSD): gospodarski kriminal je prerasel do nerešljivih razmer, korupcija pa je na višku. Teš 6 je "netransparenten" in predrag državni projekt za NSi, za DSD pa zgrešena naložba. "Na čelu vlade naj bo nekdo, ki zna povezati in sodelovati z drugimi …", se strinjata oba sogovornika.

Javnomnenjske ankete vam ravno ne napovedujejo vstopa v parlament?

Ljudmila Novak Javnomnenjske ankete je treba tudi znati brati, saj upoštevajo vse, tudi tiste, ki ne bodo šli na volitve, pa seveda tudi neopredeljene, zato so končni odstotki, ki jih kažejo javnomnenjske ankete, veliko manjši kot po volitvah. Nam so vedno ankete kazale veliko manj odstotkov pred volitvami, kot pa smo jih potem dosegli na volitvah. Pa tudi nekatere ankete dejansko manipulirajo z državljani. Izvedela sem, da anketarji včasih anketirajo celo tako, da ni mogoče izbrati Nove Slovenije.

Franc Žnidaršič Menim, da bomo v predvolilni kampanji opozorili nase, saj imamo dobre programske vsebinske sklope, verjamem, da lahko uspemo, čeprav ta hip to ne kaže tako.

Se vam ne zdi, ga. Novak, da bi Lojze Peterle lažje pripeljal NSi v parlament kot vi?

L. Novak Na volitvah ne izbiramo predsednika države, ampak stranko, ki ima določene vrednote, program. Lojze Peterle je naš član in bo intenzivno sodeloval v naši kampanji.

Tokratne predčasne volitve ponujajo mnoge nove obraze, vendar prenekateri med njimi ne vlivajo ravno zaupanja slovenskemu volilnemu telesu …

F. Žnidaršič Jaz kandidiram kot stari obraz, pa še to na zahtevo članstva, ki je želelo, da kandidiram kot predsednik. Na kandidatni listi naše stranke pa imamo sicer samo nove obraze, ljudi iz neposredne proizvodnje, brezposelne, upokojence, celo dvajsetletnega študenta in doktorico znanosti, skratka najširšo kadrovsko paleto. Zavedamo se, da je prav, da se zamenja državni zbor z novimi poslanci in da se izvoljeni obnašajo odgovorno do tistih, ki so jih v državni zbor izvolili.

Novi obrazi še ne zagotavljajo vsebinske spremembe po volitvah?

L. Novak Zagotovo je pomemben volilni program in tudi, kako se je neka stranka pri dosedanjem delovanju izkazala. Za NSi lahko rečemo, da zastopa vrednote krščanske demokracije in se je tako sama kot naše predhodnice v preteklosti že dokazala v slovenskem političnem prostoru. Naredile so pomembne korake pri slovenskem osamosvajanju in vstopanju v EU. Zato smo v NSi povezali nove mlade obraze in tiste z izkušnjami, tudi nekatere nekdanje poslance in ministre …

Glavni poudarek programov obeh strank …

F. Žnidaršič Glavni poudarek naše stranke je zagotovo "reafirmacija" dela, pravične delitve, za katero lahko trdimo, da je v obdobju zadnjih desetih let preprosto ni bilo. Preveč je vzel kapital, premalo je ostalo tistim, ki so ga pomagali ustvarjati. Zato tudi minusi v pokojninski, davčni in zdravstveni blagajni. Iz majhnih plač ni mogoče pričakovati dovolj prispevkov za ohranitev socialne države. S tem pa je seveda povezano tudi izboljšanje gospodarske klime za naša podjetja. Od dela in gospodarstva je odvisno, kako bomo preživeli? Osemsto tisoč zaposlenih mora ustvariti dodano vrednost za dva milijona državljanov …

L. Novak V NSi smo letos ustanovili gospodarski klub (okoli sto gospodarstvenikov, podjetnikov in obrtnikov), ki bi se zlasti ukvarjal z gospodarskimi vprašanji in pomagal sooblikovati naš gospodarski program. Brez podpore gospodarstvu in razvoja naše gospodarstvo ne bo konkurenčno! Kljub vsemu pa v NSi na prvo mesto postavljamo vrednote in ukrepe za uveljavitev vrednot v slovenskem prostoru. Ugotavljamo, da gospodarstvo ne deluje, ker je v Sloveniji premalo poštenosti in odgovornosti, preprosto premalo spoštovanja zakonodaje in premalo solidarnosti, manjkajo torej temeljne etične vrednote …

Kako znova zagnati gospodarski ciklus in kako gospodarstvo narediti bolj konkurenčno?

F. Žnidaršič Odpreti je treba pot tujim naložbam, država je močno zadolžena, zato sama nima denarja, da bi razvijala gospodarstvo. Izboljšali je treba tudi pogoje gospodarjenja, tu imam v mislih prostorske načrte, ki zelo zamujajo, pa seveda spodbuditi tisti del gospodarstva, ki prinaša višjo dodano vrednost. Morali bi sprejeti tudi davčne olajšave za vse tiste gospodarske subjekte, ki bi zaposlovali mlade za nedoločen čas, kajti mladi so ta hip najbolj prizadeta populacija. Razmišljamo tudi o uvedbi ene davčne stopnje za bogatejše, podpiramo pa tudi možnost enoodstotnega zvišanja DDV-ja. S tem povišanjem bi se kriza enako porazdelila med vse državljane …

Ste za umik države iz gospodarstva?

L. Novak Da, glede zviševanja davkov pa se ne strinjam s sogovornikom. V NSi menimo, da smo slovenski davkoplačevalci že preveč obremenjeni. Smo za znižanje davkov, seveda zelo selektivno. Da bi gospodarstvo lažje ustvarjalo nova delovna mesta, uvajalo nove tehnologije, s tem pa bi bili tudi bolj konkurenčni. Seveda pa podpiramo tudi razbremenitev dela. Vidimo veliko možnosti razvoja, če odpravimo birokratske ovire. Pri umiku države iz gospodarstva smo torej zato, da se država umakne, razen iz tistih podjetij, ki so strateškega pomena … Luka Koper, Aerodrom Ljubljana, ne pa Adria Airways, ta ni strateškega pomena … Država se pri nas ni izkazala kot dober lastnik, ponekod v tujini so dobre prakse. Pri nas pa so bili preveč politično nastavljeni menedžerji, seveda ne vsi, ki so molzli državna podjetja, niso pa pazili na prihodnji razvoj podjetja … Nismo pa v naši stranki zato, da se državna podjetja prodaja za vsako ceno, v vsakem času. Zdaj ni dober čas za prodajo!

… omenjeno politično kadrovanje je praktično značilno za vseh dvajset let samostojne Slovenije?

F. Žnidaršič To je tudi razlog, da so šle zadeve narobe. Do zdaj še nobena uprava in noben nadzorni svet ni polagal računov za svoje slabe odločitve. Ali za dajanje bančnih posojil tajkunom ali ko je šlo za odgovornost uprav propadlih družb, ker je država lastnik. V stranki pa tudi razmišljamo, da bi država morala obdržati lastništvo povsod tam, kjer to prinaša dobiček, tam, kjer so permanentne izgube tudi v NLB, kjer je potrebna nova dokapitalizacija, pa zagovarjamo kvečjemu le kontrolni delež četrtino plus delnico, za drugo pa naj se poišče strateškega partnerja. V NLB bi tako dobili svež denar in razbremenili davkoplačevalce vedno vnovičnih dokapitalizacij …

V primeru večinsko državne NLB kakšnega pretiranega interesa med potencialnimi strateškimi partnerji, tudi pri manjšinskem lastniku banke, belgijskem KBC-ju, preprosto ni, ga. Ljudmila Novak, bi vi prodali NLB?

L. Novak Na vsak način seveda ne, če niso za prodajo izpolnjeni dobri oziroma čim boljši pogoji. Ob tem pa se moramo vprašati, zakaj ni tujih naložb v Slovenijo: imamo visoko obremenitev dela in visoke davke, to je del odgovora. Problem pa je tudi, da se tuji naložbeniki v naši državi ne počutijo varne, ker pri nas ne deluje sodstvo, ker pri nas tisti, ki so nekaj zagrešili, niso obsojeni, torej kaznovani. Obstaja pravni nered in tudi tuje naložbe niso varne.

F. Žnidaršič Zagotovo je res, da je gospodarski kriminal prerasel do nerešljivih razmer, korupcija je na višku.

Kako to spremeniti?

F. Žnidaršič V zadnjem času je bil sprejet nov zakon o kazenskem postopku, ki na novo opredeljuje številna kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala. Mislim, da je tudi sprejem zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja gotovo velik korak naprej k pravni državi in urejanju pravice in pravičnosti v družbi. Nujne pa so tudi še številne spremembe, ki bodo skrajšale postopke tožilstva in sodišč.

L. Novak Ni dovolj, da spremenimo zakonodajo, ampak je treba to zakonodajo dosledno izvajati, pa seveda ne dopuščati manipulacij. Mi smo v našem programu tudi zapisali, da je pomembno, da en tožilec zastopa primer od začetka do konca. Zdaj pa se dogaja, da na eno obravnavo pride eden, na drugo pa drugi, potreben je tudi nadzor nad temi institucijami.

Je TEŠ 6 zgrešen državni projekt, zdaj je njegova cena 1,3 milijarde evrov, pa najbrž še ni dokončna …

F. Žnidaršič V naši stranki smo prepričani, da gre za zgrešeno naložbo, ki je začela zapravljati velik denar še brez gradbenega dovoljenja. Kar dve leti se je naložba odvijala brez ustrezne dokumentacije in tu gre za samovoljo menedžmenta v TEŠ-u, kar samo kaže na velike nepravilnosti pri vodenju projekta. Ta projekt je tudi občutno predrag in elektrika iz nje bo dražja kot iz uvoza. Ni res, da bi zaustavitev projekta prinesla velikansko škodo! Če bi ga zaustavili, bi bilo 450 milijonov škode, če ga peljemo naprej, pa bo dolgoročni strošek tri milijarde evrov. Naj najdejo denar tisti, ki so v to nezakonito graditev šli. Tudi če sploh ne govorimo o okoljski komponenti naložbe.

Za TEŠ 6 je denar in interes med političnimi strankami, denarja pa na drugi strani primanjkuje v pokojninski blagajni, reforma pa ni bila sprejeta. Ali ne bo prepozno, zdaj ko se počasi bliža dan volitev in novega sklica državnega zbora, pa seveda oblikovanja nove vlade …?

L. Novak O TEŠ 6 samo to, da je projekt predrag in "netransparenten", če se ga bo izvajalo naprej, pa je treba narediti temeljito revizijo o tem, kdo vse živi od te naložbe. Pri pokojninski reformi pa pogrešamo več dialoga, več dogovora med vladnimi strankami, opozicijo in sindikati. Bolje, da se sprejme pokojninski zakon pozneje, vendar je dogovor dosežen. Nujno je potrebnih tudi več strokovnih mnenj in bolj dodelan zakon, da bomo na koncu vsi skupaj verjeli, da bo zakon učinkovit in bo prinesel rezultate, ki jih želimo in so potrebni.

Zdravstvo je še ena šibka točka Slovenije, denarja je vse manj, kje dobiti dodaten denar, kje privarčevati v zdravstvenem sektorju?

F. Žnidaršič Gotovo je naš zdravstveni sistem dobro urejen in dobro deluje. Zaradi razvoja medicine pa je vsako leto dražji. Težko bi dodaten denar dobili s povečanjem prispevne stopnje, ker je že previsoka in gospodarstvo ne bi preneslo dodatne obremenitve. Težko je dodatno tudi obremeniti državljane, ki že plačujejo obvezno in dopolnilno zavarovanje. Težava pri dopolnilnem je, da vsi plačujemo enako premijo, čeprav bi bilo pravilneje, da bi z neto prejemkov plačevali v obliki odstotkovnega ključa in bi tako premožnejši plačevali sorazmerno več kot revnejši. Prihranki v zdravstvu seveda obstajajo. Nujna pa je boljša organizacija, višnja stopnja izrabe delovnega časa, treba pa je tudi zaostriti odgovornost menedžmenta v zdravstvu pri javnih naročilih … V zdravstvu je treba ohraniti javni interes, zato smo v naši stranki proti nadaljnji privatizaciji v zdravstvu.

L. Novak Razmetava pa se pri naložbah v zdravstvu, ki so zelo nepregledne, neracionalne in bog ve kdo si z njimi polni žepe.

Kako to preprečiti?

L. Novak Vsekakor je potreben boljši nadzor, seveda pa je treba primerjati tudi vse cene s tujino. Ne strinjam pa se s kolegom, da bi omejevali zasebno zdravstvo. Konkurenca mora biti, tudi v tujini imajo uporabniki zdravstvenih storitev možnost izbire. Na področju organizacije in racionalizacije zdravstva pa pri nas nismo vsega naredili. Osnovna zdravstvena oskrba pa mora seveda biti zagotovljena, vsem enakopravno dosegljiva. Če pa ima nekdo več denarja, pa ne vidim razloga, zakaj si nekdo ne bi plačal dodatnih zdravstvenih storitev pri zasebniku.

Za konec prvega strankarskega soočenja se vračamo na začetek, g. Žnidaršič, če bi prestopili parlamentarni prag, s katero stranko nikoli ne bi šli v koalicijo?

F. Žnidaršič O tem v stranki nismo razpravljali, bomo pa o tem razpravljali, če se prebijemo v parlament. Gotovo pa ne bo moja lastna odločitev, kako bomo ravnali. Mi smo Demokratična stranka dela in sam bom moral spoštovati odločitev večine oziroma sveta stranke, ki odloči.

Brez Nove Slovenije ne bo desne vlade, ste izjavili pred dnevi, ga. Novak, se vam ne zdi delitev na leve in desne preživeta?

L. Novak Ne, vemo, katere stranke se uvrščajo na levo, katere na desno. NSi je deklarirana desna stranka, mi si želimo sodelovanja v desni vladni koaliciji, kajti vidimo lahko, kam nas je leva koalicija pripeljala … Tudi če bi bili v opoziciji, pa želimo konstruktivno sodelovati z vlado. Za nas je pomembno, da se sliši glas krščanske demokracije tudi v slovenskem parlamentu.

Kdo bi bil od treh kandidatov, Janša, Virant in Janković, najprimernejši za mandatarja?

F. Žnidaršič Če bi bili sami dovolj močni, bi se javili sami, ker pa ta hip nimamo tako velike podpore naši stranki, potem bi izbral Zorana Jankovića. Je najmanj obremenjen s preteklostjo in s preteklimi spori znotraj slovenske politike. Kot ljubljanski župan pa je tudi dokazal, da je dober menedžer, ki bi lahko "menedžiral" slovensko vlado.

L. Novak Janez Janša je zagotovo dokazal, da zna uspešno voditi vlado, tudi njegova stranka se je temeljito pripravila na volitve. Zato nisem zato, da bi v takem težkem času, ki nas še čaka, delali nove poskuse. Kar pa zadeva Zorana Jankovića, pa močno dvomim, da bi na demokratičen način lahko vodil Slovenijo in slovensko državo. Na čelu vlade naj bo nekdo, ki ni samo sposoben, ampak tudi povezovalen in zna sodelovati z drugimi …