Nedelja, 1. 5. 2011, 20.47
4 leta, 3 mesece
Kraljevi par - nov up za britansko monarhijo
Vprašanja o vlogi monarhije v demokratičnem sistemu so na zadnji petek v aprilu vsaj za nekaj časa potihnila. Pred nepregledno množico, zbrano pred Buckinghamsko palačo in Westminstrsko opatijo v Londonu ter dvema milijardama ljudi, ki so slovesnost spremljali v kar 180 državah po svetu, se je princ William poročil z izbranko Catherine Middleton. Bržkone najbolj priljubljen par ne le na Otoku, ampak ta čas kar na vsem svetu, je po naftalinu zaudarjajoči monarhiji vdihnil novo življenje.
Prijetna, umirjena in elegantna Catherine je bila tudi vodja ekipe v hokeju na travi in prav med tekmo tega športa je leta 2001 spoznala Williama. Par naj bi postala konec leta 2003, v javnosti pa sta se prvič poljubila na začetku leta 2006.
Kate, ki je po letu 1705 prva nevesta, starejša od bodočega kralja (njuna datuma rojstva sicer ločuje le dobrih šest mesecev), si je simpatije javnosti pridobila že med njunim kratkim razhodom, ko je princa pridno čakala (tako je bilo vsaj videti v očeh javnosti). Lanskega novembra je Britance razveselila novica o zaroki, nedavne poroke, največjega medijskega dogodka leta pa ni mogel zgrešiti nihče.
Ista anketa, v kateri je sodelovalo slabih 2.500 ljudi, je še pokazala, da si ukinitev monarhije želi le 13 odstotkov vprašanih, tri četrtine pa si želijo umik pravila moškega nasledstva.
William bo tako prvi v vrsti za prestol postal šele s smrtjo očeta, saj Charlesova odpoved prestolu ni verjetna, pa čeprav ne bi bil prvi primer v novejši zgodovini. Nenazadnje je tako prestol zasedel tudi Jurij VI., saj se je Edvard VIII. - po dovoljenju parlamenta - prestolu odpovedal zaradi ljubezni do ločene Američanke Wallis Simpson. V Buckinghamski palači tako danes pravzaprav prebiva veja družine, ki je tam zgolj zaradi prepovedane ljubezni in posledične odpovedi prestolu. No, Edvard VIII. tudi ni imel nobenega naslednika, tako da bi prestol v vsakem primeru pripadel Elizabeti.
A kraljeva družina je polna podobnih zasukov in verjetno se ne bi preveč zmotili, če bi fascinacijo nad monarhijo pripisali tudi tovrstnim naključjem, prepletenimi z usodo ter dejstvu, da se kraljeve zgodbe že več stoletij odvijajo pod drobnogledom javnosti – in zgodovine.