Jutri Balkan. Če bo čas

Dvaindvajset od 27 članic Evropske unije je kosovsko državnost priznalo. Preostale ne. Za skupno zunanjo politiko povezave hudo zapletena zadeva, ki jo je na svoji koži občutil tudi slovenski premier ob pripravi marčevske konference na Brdu pri Kranju. V ponedeljek je na Gorenjsko prispel predsednik Evropskega sveta, ta je s srbskim predsednikom Tadićem bojkotiral marčevsko srečanje. Tudi tokrat je bil kratek obisk predstavnika EU v znamenju potrditve evropske perspektive regije. In tudi tokrat je bil obisk v znamenju trpke realnosti, ki ne pusti, da bi se balkanske zadeve rešile same od sebe. Bistveno premalo je, da EU ponuja pot v Bruselj kot zel za vse bolečine tega sveta. Za cilj in za sredstvo. Nesmiselno, če temu ne sledijo dejanske politike, dejanska stališča in odločenost, da je treba odprta vprašanja rešiti. In te želje ni čutiti. Srbija še čaka na dodelitev statusa kandidatke za članstvo v EU, največja ovira zanjo pa je sodelovanje s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Ratko Mladić. Ujetniki enega človeka so tudi ujetniki mita. Kosovo je Srbija. In Kosovo je tudi Kosovo. Šepet o morebitni delitvi postaja vse bolj vreščeč.

Preteklost, ki je v zadnjih dneh znova zastraševala na Kosovu s petkovim in ponedeljkovim incidentom, je večna. Obuja težke spomine z eksplozijami, s streljanji, z agresivno politiko ali pa ugleda luč v sodnih dvorani v Veliki Britaniji. Nazorni vojni posnetki, ki so jih v Londonu gledali v procesu proti nekdanjemu bosanskemu voditelju Ejupu Ganiću, bi morali biti opomin. Ne glede na to, ali so obtožbe resnične. To je lahko opomin ljudem v regiji, ki se vojne in vojnih zločincev še predobro spomnijo.

Politikom na Balkanu, ki vse prelahko nasedajo nacionalističnim mitom v preteklosti "nezmotljivih". A tudi tistim, ki v Londonu, Bruslju, Berlinu, Madridu in še kje ne zmorejo prestopiti običajne politike majhnih korakov. Brez vizije. Brez energije. Že res, da poudarjajo evropsko perspektivo, a perspektiva je prihodnost. Težave pa so v sedanjosti. Pravosodje, korupcija, nedelujoče inštitucije. Zahodni Balkan ima veliko težav, za katere ni kriva EU.

V BiH Rompuyja ni bilo. Menda bo po počitnicah. Če bo čas? Premier BiH Nikola Špirić in vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik sta včeraj izrazila zaskrbljenost zaradi radikalizacije muslimanov v državi. Kot poročajo agencije, so Špirićeve in Dodikove izjave povsem v skladu s trendom, ki se v BiH pojavlja pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami. Z nacionalistično retoriko naj bi pridobila več priljubljenosti med volivci.

Tisti, ki tako radi jezdijo valove preteklih zmot, so že srednjeročno obsojeni na politično obrobje, saj preprosto nimajo prepričljivih odgovorov na vprašanja, ki jih sami vehementno pudarjajo. "Drugorazredni" Evropejci se morajo v potnih listih še vedno skrivati pod vizumi. Skrajnost z vseh polov političnega življenja. V nedeljo bo nova obletnica genocida v Srebrenici. Petnajst let. Veliko. Malo za tiste, ki bi radi duševni mir.