Torek, 11. 8. 2026, 20.40
1 mesec
Kaj se dogaja z ruskim proračunom?
Rusija množično prodaja zlato. Zakaj se je Putin iz velikega kupca spremenil v prodajalca?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,11
Vloga zlata v ruski gospodarski strategiji se je spremenila. Pred leti ga je Vladimir Putin kupoval, da bi zmanjšal odvisnost od zahodnega finančnega sistema in ustvaril zalogo, ki je sankcije ne morejo zamrzniti. Danes prav to zalogo postopoma unovčuje.
Rusija, ki je dolga leta kopičila zlato in ga obravnavala kot eno najvarnejših oblik zaščite pred zahodnimi sankcijami, je naredila preobrat. Ruska centralna banka je samo v prvi polovici letošnjega leta prodala približno 44 ton zlata, s čimer se je Rusija uvrstila med največje prodajalke te plemenite kovine med svetovnimi centralnimi bankami. V ozadju so vse večje potrebe ruskega proračuna, nižji prihodki od energentov in visoki državni izdatki.
Še pred nekaj leti je bila slika povsem drugačna. Rusija je spadala med države, ki so svoje rezerve zlata sistematično povečevale. Zlato je bilo za Moskvo še posebej zanimivo zato, ker v nasprotju z deviznimi rezervami, ki jih država hrani v tujini, ni neposredno izpostavljeno zamrznitvi tujih oblasti.
Po začetku ruskega napada na Ukrajino februarja 2022 se je pomen takšne strategije še povečal. Zahodne države so namreč zamrznile velik del ruskih deviznih rezerv v tujini. Zlato, shranjeno v Rusiji, pa je ostalo pod nadzorom Moskve.
Zdaj se del teh zalog spreminja iz dolgoročnega finančnega zavarovanja v vir denarja za tekoče potrebe države.
Rusija ima sicer pete največje zlate rezerve na svetu (2.283 ton), približno na ravni Kitajske, Francije in Italije, vendar precej zaostaja za dvema vodilnima državama. Daleč največ zlata hranijo ZDA (8.133 ton) in Nemčija (3.349 ton). Slovenija oziroma Banka Slovenije ima na primer 4,22 tone zlata v svojih denarnih rezervah, do te količine pa je prišla po dodatnem nakupu 1,05 tone zlata lani. Trenutna tržna vrednost znaša okoli 513 milijonov evrov.
V pol leta prodali 44 ton zlata
Po najnovejših podatkih organizacije World Gold Council je Rusija v prvih šestih mesecih letošnjega leta neto prodala približno 44 ton zlata. Med večjimi prodajalkami je le Turčija, ki je letos prodala približno 83 ton. Večina centralnih bank po svetu sicer še vedno ravna nasprotno in svoje zlate rezerve povečuje.
Ob začetku julija je imela ruska centralna banka še približno 2.282 ton zlata. Njene zaloge so se od začetka leta zmanjšale za približno 43,5 tone, njihova vrednost pa je bila ocenjena na okoli 299 milijard dolarjev (okoli 260 milijard evrov).
Rusija zaradi prodaje torej še zdaleč ne ostaja brez zlata. Še vedno ima ene največjih državnih zalog na svetu, količina, prodana letos, pa predstavlja manj kot dva odstotka rezerv, ki jih je imela ob začetku leta.
Pomembnejši od same količine je zato preobrat v ruski politiki.
Fizično zlato začeli prodajati šele konec lanskega leta
Ruska centralna banka je novembra lani sporočila, da je začela dejansko prodajati fizično zlato iz svojih rezerv na domačem trgu. Šlo je za operacije, povezane z ruskimi javnimi financami in Nacionalnim skladom blaginje, enim ključnih finančnih blažilnikov ruske države.
Daleč največ rezerv zlata na svetu imajo ZDA (8.133 ton) in Nemčija (3.349 ton).
Pred tem so bile transakcije z zlatom med finančnim ministrstvom in centralno banko v veliki meri interne oziroma računovodske narave. Zdaj zlato dejansko prihaja na trg.
Zaradi zahodnih sankcij so možnosti ruske centralne banke za prodajo zlata na velikih zahodnih finančnih trgih omejene. Analitiki zato ocenjujejo, da je bila večina letošnjega zlata prodana ruskim bankam prek borznega ali neposrednega trgovanja.
Visoka cena zlata je za Moskvo pri tem ugodna. Država lahko z razmeroma majhnim zmanjšanjem svojih fizičnih rezerv pridobi velike količine denarja.
Ruski proračun pod vse večjimi pritiski
Glavni razlog za spremembo je stanje ruskih javnih financ. Ruski zvezni proračun je v prvi polovici letošnjega leta ustvaril približno 5,73 bilijona rubljev (okoli 60 milijard evrov) primanjkljaja, kar je ustrezalo približno 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Primanjkljaj je bil za 2,35 bilijona rubljev (okoli 25 milijard evrov) večji kot v enakem obdobju lani.
Ena od težav so prihodki od nafte in plina, tradicionalno eden najpomembnejših virov prihodkov ruske države. V prvi polovici leta so bili ti prihodki za približno 23 odstotkov nižji kot leto prej.
Hkrati ostajajo izdatki države visoki. Reuters je julija poročal, da bi lahko ruska poraba in proračunski primanjkljaj letos za več kot bilijon rubljev (okoli 10,5 milijarde evrov) presegla uradne načrte. V takšnih razmerah postajajo sredstva, ki jih je Rusija v preteklih letih dajala na stran, vse pomembnejša za financiranje tekočih izdatkov.
Zlato kot ščit pred sankcijami, zdaj postaja vir likvidnosti
Ruski primer je zanimiv tudi zato, ker se razlikuje od svetovnega trenda. Centralne banke po svetu so namreč v zadnjih letih praviloma kupovale zlato. V letošnji raziskavi World Gold Council je 89 odstotkov sodelujočih centralnih bank pričakovalo, da se bodo svetovne zlate rezerve v prihodnjih 12 mesecih še povečale, rekordnih 45 odstotkov pa jih pričakuje povečanje lastnih rezerv. Rusija dela prav nasprotno.
To še ne pomeni, da je državi zmanjkalo finančnih rezerv ali da je tik pred finančnim zlomom. Moskva ima še vedno več kot dva tisoč ton zlata, Rusija pa je obenem ena največjih svetovnih proizvajalk te plemenite kovine.
Prodaja pa kaže, da se je vloga zlata v ruski gospodarski strategiji spremenila. Pred leti ga je Moskva kupovala, da bi zmanjšala odvisnost od zahodnega finančnega sistema in ustvarila zalogo, ki je sankcije ne morejo preprosto zamrzniti. Danes prav to zalogo postopoma unovčuje.
