Ženska podjetja bodo pospešila nacionalno gospodarstvo

Kaj potrebuje ženska, da bo uspešna in konkurenčna podjetnica, da bo njen posel rastel in omogočal zaposlitev še komu drugemu, ne samo njej? Na samostojni podjetniški poti se ženske srečujejo s številnimi ovirami, ki jih civilne iniciative pomagajo premagati. Ena od takšnih iniciativ je tudi Zavod META (Mreža Elektronskih Tehnologij in znAnja), ki ga vodi podjetnica in mentorica Marta Turk. Kot mentorica in svetovalka pomaga mladim, da s svojimi inovativnimi rešitvami najdejo svojo pot v svet podjetništva, da se začnejo zavedati pomembnosti medsebojnega povezovanja in nujnosti inovativnega razmišljanja. S posebno naklonjenostjo se posveča bodočim podjetnicam.

Kako v Sloveniji podpiramo žensko podjetništvo? Žensko podjetništvo v Sloveniji obravnavamo drugače kot v Evropi in ZDA, kjer je dobilo oporo v zakonu Women's Business Ownership Act. V Sloveniji si pod besedno zvezo žensko podjetništvo predstavljamo, da gre za večinoma brezposelne, neizobražene matere samohranilke, in na to so naravnani tudi socialni in samozaposlitveni ukrepi. Slovenija nima sistemskih ukrepov za žensko podjetništvo, je pa več različnih iniciativ, ki so se organizirale, da bi povezale poslovne ženske, na primer Svet za inovativnost žensk in dogodek 500 podjetnic, ki povezuje samozaposlene ženske. Žensko podjetništvo ne bi smelo biti samozaposlitveni prekerni način življenja, temveč bi moralo ustvarjati vsaj dve delovni mesti na področju inovativnih storitev ali izdelkov.

Zakaj smo v Sloveniji tako nezainteresirani sistemsko razvijati žensko podjetništvo? To je treba vprašati vlado. Ni dovolj, da imamo po ustavi vsi enake možnosti za šolanje, zaposlitev ali vstop v podjetništvo. Država bi se morala zavedati, da ženske že zaradi svoje osnovne poklicanosti biti mati in sooblikovati družinsko življenje, v podjetništvu potrebujemo primerno podporno okolje. Tudi menedžerke, teh je v Sloveniji kakih 450, opozarjajo na kvote žensk v upravnih odborih velikih korporacij ter na problematiko usklajevanja družinskega in poklicnega življenja.

Podjetnice, teh je v Sloveniji 48 tisoč, družinsko in podjetniško plat življenja usklajujejo na račun prostega časa ali časa za počitek. To je po eni strani prednost podjetnic. Dela in obveznosti ni manj, je pa lažje prerazporediti čas, namenjen družini in poslu, če o tem odločaš sama. Še lažje pa je, če imaš poslovne prostore v domačem okolju. Po drugi strani so številne mlade ženske ravnokar končale fakulteto, njihovo življenje je v veliki meri usmerjeno v družbeno uveljavljanje, širitev mreže in hkrati ustvarjanje družine. Konec koncev bi pričakovali, da bodo imele mlade ženske družino in otroke, kar je tudi v družbenem interesu, saj so demografski kazalniki zelo neugodni. To je pravzaprav težava usklajevanja, kjer ima primerno podporno okolje za ženske v podjetništvu veliko vlogo.

Kako bi lahko podjetnicam najbolj pomagali? V določenih občinah v Sloveniji je brezposelnih resnično veliko, med njimi so ženske v večini. Občina Kočevje je pri tem tipična. Tam veliko deklet po končani fakulteti ne dobi zaposlitve. Dobro bi bilo vzpostaviti ženski podjetniški center, kjer bi se povezale podjetnice, ki opravljajo komplementarne dejavnosti, in si ne bi konkurirale. Slovenija bi potrebovala vsaj od tri do štiri takšne centre, da bi se med seboj povezali. Ženske bi se dopolnjevale, ne pa si konkurirale. Pospešili bi lahko prodajne poti iz Kočevja, Posavja in Pomurja prek vozlišča v osrednjeslovenski regiji in od tam morda v izvoz. Od tu bi se usmerjali promocija, trženje in izvoz njihovih izdelkov ali storitev. Razpoložljivih prostorov v občinah ne manjka, najemnina pa bi morala biti le simbolična.

Kaj pa ženske same najbolj pogrešajo v podjetniškem svetu? Vrstni red problematike je vedno enak, najprej so težava finančni viri, potem prostori, kadri, medtem ko sama ideja nikoli ni vprašanje. Ženskam manjka tudi več samozavesti ter zavedanja, da imajo inovativno rešitev in da jo je treba tudi promovirati. Velikokrat vidimo, da se ženske ne promovirajo dovolj na delovnih mestih, zato manj napredujejo. Slovenija je namreč zelo konservativna družba, čeprav radi razglašamo, da smo moderni, po švedskem zgledu. Včasih pa se Slovenke skrijemo v tej konservativnosti, ker se tako počutimo varne. Moškim kolegom pa to tudi ustreza.

Če se podjetnice med seboj začnejo povezovati, pridobijo samozavest, se zgledujejo druga po drugi, se informirajo in si pomagajo na zelo človeški ravni. Ta del je tisti, ki ga ženske nujno potrebujejo. Pri nas se povezovanje še ni dobro razvilo. Menedžerke so si ustvarile močno sekcijo uspešnih direktoric, kjer se samozaposlene podjetnice ne najdejo. Menedžerke imajo kapital, za katerim stoji lastnik podjetja. Biti podjetnica pa pomeni, da si večinski lastnik kapitala, ki ga tudi podjetniško upravljaš na dnevni ravni in za to dnevno prevzemaš vse s tem povezano tveganje. Vse več je podjetnic, ki so uspešne na mednarodnih trgih. Tanja Skaza (Plastika Skaza) je tak primer uspešne in prodorne podjetnice, ki vidi na svetovni trg in tudi tam deluje, podobno tudi inovativna in prodorna Petra Melanšek, pa Maria Anselmi itd. Takih bo vedno več. Uspeh slovenskega gospodarstva v veliki meri sloni na takšnih družinskih in tudi ženskih podjetjih.

V čem je glavna vloga Zavoda META, ki ga vodite? Zavod META je nastal leta 2001, ko je bilo med ministrovanjem dr. Tee Petrin ozračje v slovenskem gospodarstvu res naklonjeno pospeševanju ženskega podjetništva. Kot gospodarsko interesno združenje smo predlagali projekt informacijskega središča META, saj smo si prizadevali, da postane informacijska tehnologija glavno orodje za povezovanje v virtualne mreže znanja in poslov. To se danes potrjuje v praksi, Evropa s smernicami digitalne agende pa opozarja, da je Slovenija na področju izkoriščanja e-trženja nazadovala, kar ni dobro.

Kaj naj naredi ženska, ki se odloči za samostojno podjetniško pot? Naj se obrne k vam po pomoč, kaj ji bo najbolj pomagalo? V okviru Zavoda META delamo mentorsko, oblikujemo skupino zainteresiranih ljudi. Takšen mentorski projekt traja šest mesecev. Mentorska srečanja so skupinska in individualna, pač odvisno od stopnje razvitosti poslovne ideje. Vodilo za delo so elementi poslovnega načrta. Stvari se zelo odpirajo, dopolnjujejo, se pa tudi zgodi, da po šestmesečnem obdobju kdo odstopi od svoje ideje, ker ugotovi, da to ni to. Tudi to je dobro, saj ni treba za vsako ceno skočiti v podjetništvo. Od razvijanja podjetniške ideje do pravega podjetja je treba trdo delati eno leto.

Sama ideja ni še nič. Tisti trenutek, ko nekdo dobi idejo, se enaka rodi še petim drugim ljudem, zato se ni treba bati, da nam bo idejo kdo ukradel, saj jo je treba uresničiti. Raje se povezujmo, poiščimo partnerje za razvoj in uresničitev ideje. Temu so namenjeni vsi modeli "coworkingov", kar ni nič drugega kot sodelovanje različnih idej in znanj ter pot do uresničitve.

Kakšna je pri razvoju podjetništva vloga Fakultete za podjetništvo – GEA College v Sloveniji? Izobraževanje za podjetništvo, ki povezuje teorijo in prakso, prihaja iz ZDA. Fakulteta za podjetništvo GEA College je bila prva šola, ki se je resno lotila izobraževanja za podjetništvo v Sloveniji. Pomembna prednost je možnost izrednega študija za podjetnike. Ko se enkrat seznaniš s teorijo podjetništva, ti je lahko celo žal, da nimaš več časa za znanstveno kariero, ko odpreš podjetje.

Aktivni ste kot pobudnica Sveta za inovativnost žensk, direktorica Zavoda META in predsednica GZS Zbornice osrednjeslovenske regije, sodelujete pri številnih podjetniških dogodkih. Katerega od svojih projektov bi izpostavili kot najbolj zanimivega? Spodbujam inovativnost mladih in eden takih projektov je INA3, ki se razvija v zanimivo iniciativo. V Stegnah nam je naš glavni pokrovitelj Iskra Zaščite ponudil tudi prostor za delovanje INA3 "coworkinga". O tem bomo gotovo še veliko govorili.