Zakaj Slovenija po konkurenčnosti caplja za Makedonijo?

Lestvica Doing Business 2016, ki jo enkrat letno pripravlja Svetovna banka, razvršča 189 držav po konkurenčnosti poslovnega okolja.

Napredek Slovenije glede na lansko leto je 22 mest, a predvsem zato, ker je Svetovna banka spremenila metodologijo. Zaradi primerljivosti podatkov za leti 2015 in 2016 so preračunali, kako bi bile države uvrščene, če bi letošnjo metodologijo uporabili že lani. Iz teh podatkov izhaja, da je šest mest Slovenija pridobila na račun bolj konkurenčnega poslovnega okolja, še 16 pa zaradi spremenjene metodologije.

Vodilna na lestvici ostajata Singapur in Nova Zelandija. Slovenija si 29. mesto deli s Slovaško, le malo pred njo pa so Nizozemska, Francija, Švica, Poljska in Gruzija. Vodilna v regiji jugovzhodne Evrope je Makedonija, ki je skupno na 12. mestu. Nemčija je na 15., Avstrija pa na 21. mestu.

S čim so prepričali Makedonci? Makedonija se na lestvicah konkurenčnosti ponavadi uvršča za Slovenijo in tudi Hrvaško. S čim so Makedonci prepričali?

Poročilo navaja, da so v zadnjih letih sprejeli naslednje ukrepe:

- ustanovitev podjetja: uvedli so one stop shop (ta omogoča ustanovitev d. o. o. na enem okencu in v enem dnevu), brezplačno spletno registracijo podjetja, odpravili minimalni kapital za registracijo d. o. o. (pri nas ta znaša 7.500 evrov); - pridobivanje gradbenih dovoljenj in registracija nepremičnin: postopek vpisa v register lahko v imenu lastnika zemljišča vodi občina, uvedli so elektronski zemljiški register, znižali notarske takse in uvedli časovne omejitve postopkov; - zaščita manjšinskih vlagateljev: uzakonili so prehodno zunanjo revizijo transakcij s povezanimi osebami ter finančne in zaporne kazni v primeru škodljivih tovrstnih transakcij; - insolvenčni postopki: vzpostavili so sistem elektronskih dražb premoženja v insolvenčnih postopkih, skrajšali rok za končanje teh postopkov, vzpostavili pravni okvir za zunajsodno prestrukturiranje;

Makedonija se je v primerjavi s Slovenijo izkazala za prijaznejšo za posel že pred časom, o tem smo pisali v članku Visoki davki in nesmiselna birokracija mežiški Tab odgnali v Makedonijo.

Kje napredujemo in kje nazadujemo? Slovenija je od lani število točk povečala in po primerljivih podatkih (če upoštevamo letošnjo metodologijo za lansko lestvico) pridobila šest mest. Napredovala je v kategoriji učinkovitosti insolvenčnih postopkov in izvrševanja pogodb, medtem ko konkurenčnost znižujejo postopki za zagotovitev električne energije. Tu poročilo navaja predvsem visoke stroške, ki v razvitih državah OECD v povprečju znašajo 65 odstotkov prihodka na prebivalca, pri nas pa več kot 113 odstotkov.

V prvi dvajseterici med 189 državami se je Slovenija znašla v kategoriji čezmejnega trgovanja, zaščite manjšinskih delničarjev, vodenja insolvenčnih postopkov in ustanavljanja podjetja. Na drugi strani smo v drugi polovici lestvice na področju dostopnosti posojil (tu se v zadnjem letu stanje ni spremenilo) in uresničevanja pogodb, ki se je v zadnjem letu nekoliko izboljšalo.

Dodajmo, da so pri analizi poslovnega okolja sodelovali različni slovenski odvetniki, predstavniki upravnih enot, ministrstev, revizorskih družb.

Napredek, a predvsem na račun metodologije Na ministrstvu za finance pravijo, da je spremembo na lestvici v večji meri mogoče razložiti z metodološkimi spremembami. "Te so botrovale spremembi uvrstitve Slovenije na področjih: čezmejno poslovanje, registracija nepremičnin, pridobivanje gradbenih dovoljenj in zagotovitev električne energije," so pojasnili po današnji objavi lestvice.

Pri uvrstitvi na področju insolvenčnih postopkov oziroma prenehanja poslovanja pa se je uvrstitev Slovenije izboljšala na račun reforme insolvenčne zakonodaje. "Izboljšanje na področju prenehanja poslovanja odraža dejstvo, da se v lanskem poročilu še ni upoštevalo učinkov pomembnih sprememb v insolvenčni zakonodaji," pravijo. V poročilu Svetovne banke so kot ukrepi, ki so prispevali k višji uvrstitvi, omenjeni uvedba poenostavljene prisilne poravnave, preventivnega prestrukturiranje, večje udeležbe posojilodajalcev v procesu prestrukturiranja dolžnika in instrument pretvorbe dolga v kapital.

Na izboljšanje kazalnikov na področju sodne uveljavitve pogodb in registracije nepremičnin pa sta ugodno vplivali tudi intenzivna komunikacija ter izmenjava informacij med ministrstvom za finance in Svetovno banko z namenom podrobnejše obrazložitve postopkov na teh področjih, še sporočajo z ministrstva.