"Z zavrnitvijo zlatega pravila bi si kupili karto za špansko-grški vlak"

Slovenska politika se več kot očitno ne more zediniti glede vnosa zlatega fiskalnega pravila v ustavo, tako da se tudi dober mesec po preložitvi glasovanj v državnem zboru ni nič spremenilo. Koalicijske stranke še vedno podpirajo vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, opozicija pa temu ostro nasprotuje. Ekonomist Bernard Brščič meni, da se prav pri tej temi kaže vsa veličastnost naše politike. "Ne samo, da smo fiskalni pakt podpisali, državni zbor je bil celo med prvimi, ki ga je ratificiral. To enostavno ni več res. Vse parlamentarne stranke so še pred meseci podpirale vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo, ko pa je to treba sprejeti, so nekateri spremenili svoje stališče in danes temu celo ostro nasprotujejo. To se lahko zgodi samo v slovenski politiki, kjer se svoje politične ambicije postavlja pred državni interes," je oster Bernard Brščič, ki sicer poudarja, da zapis fiskalnega pravila v ustavo sam po sebi ne bi rešil vseh težav, ki jih imamo, bi pa po njegovem prepričanju "dal jasen signal, da na najvišji ravni nekako obljubimo, da ne bomo več trošili kot ustvarimo".

Koga moti konsolidacija javnih financ? Podobnega mnenja je tudi ekonomist in nekdanji minister Matej Lahovnik, ki je prepričan, da bi s tem tako domači kot tudi svetovni javnosti dali jasno sporočilo, da obstaja dvotretjinska večina, ki meni, da je konsolidacija javnih financ nujno potrebna. "Prepričan sem, da je zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo nujno potreben, saj bi ga lahko, če bi to zapisali v navaden zakon, vsakokratna vladajoča koalicija vsakič enostavno spreminjala. Nenazadnje smo imeli v preteklih letih celo vrsto zakonov, ki so omejevali zadolževanje, in smo jih kršili. Prav zaradi tega je to treba zapisati v ustavo. Na ta način bi tisti, ki temu nasprotujejo, v ozadje potisnili politični prestiž in pokazali, da vendarle postavljajo državne interese na prvo mesto," je jasen Lahovnik. Bernard Brščič pa se sprašuje, "koga moti konsolidacija javnih financ. Tukaj se politika enostavno mora poenotiti. Drugega ni." Da se z vpisom ruši socialna država, ne drži Brščič je pokomentiral tudi nekatere navedbe tistih, ki vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo ne podpirajo. "To, da se z vpisom zlatega fiskalnega pravila v ustavo ruši socialna država, ne drži. Prav tako ne drži, da se Slovenija po tem ne bi več mogla zadolževati. Prav tako to ne pomeni manj investicij. To omejuje le to, da mora biti poraba usklajena s prihodki. To pa je vse."

"Če tega ne storimo, lahko jeseni pričakujemo nižanje ratinga" Lahovnik pa je nasprotno prepričan, da bi nezapis v ustavo prinesel veliko negativnih posledic. "Če tega parlament ne potrdi, to pomeni, da je Slovenija požrla dano besedo. Tega pa tujina ne bi pozabila. Po drugi strani bi bil to signal investitorjem, da je Slovenija tvegana država z vidika naložb. To bi zagotovo takoj znižalo bonitetno oceno državi, sledil bi še padec bank. To pa bi takoj pomenilo, da bi se bančni sistem lahko zadolževal le še po slabših pogojih, kar pa bi najbolj občutilo gospodarstvo, ki večjih stroškov financiranja, kot so že zdaj, enostavno ne bi preneslo."

Gospodarska aktivnost bi se lahko še znižala "Vse skupaj bi se negativno odrazilo v že opešanem slovenskem gospodarstvu, saj bi se zagotovo znižal obseg investicij, posledično nižja bi bila gospodarska rast," je Lahovnik opisal kratkoročne posledice, dolgoročne pa so po njegovem mnenju še večje. "Zagotovo bi to na daljši rok pomenilo, da zaradi visokih obrestnih mer država ne bi mogla več odplačevati oziroma refinancirati svojih obveznosti. Z drugimi besedami bi si kupili karto za špansko-grški vlak. Tega pa si verjetno nihče ne želi."

Primerjava s Francijo ne zdrži V zadnjem obdobju mnogi pri argumentih za nevpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo navajajo primer Francije, ki je zapis zavrnila. Po besedah Lahovnika je Slovenijo in Francijo nemogoče primerjati. Ne nazadnje tudi zaradi dejstva, da se je Francija še pred nekaj tedni zadolžila po negativni obrestni meri, medtem ko je trenutni strošek zadolževanja Slovenije pri desetletnih obveznicah presegel sedem odstotkov, kar je zgornja psihološka meja še vzdržnega dolgoročnega zadolževanja. "Poleg tega se je treba zavedati, da je francosko gospodarstvo skoraj 50-krat večje od slovenskega, ki je malo odprto gospodarstvo z zelo plitkim trgom kapitala, in prav zato tuji finančni investitorji slovenskih obveznic niso pripravljeni kupovati."

Zgledujmo se po najboljših "Po zglede ni treba iti daleč. Dovolj je, da pogledamo, kako so to uredili Nemci, ki so ob podobnih makroekonomskih kazalcih zlato fiskalno pravilo zapisali v ustavo. Ne vem, zakaj se zgledujemo po problematičnih državah in ne po tistih, po katerih bi bilo bolje," je še povedal Lahovnik in dodal, da kljub vsemu upa, da bo prevladal razum in da bomo storili tisto, kar smo Evropi tudi obljubili.