Vodilni finančniki pričakujejo še eno težavno leto

Finančniki so se zbrali na posvetu o izzivih in prihodnosti slovenskega finančnega trga ob uvodu v sejem Kapital 2011. Predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa je ocenil, da bo letošnje leto še sorazmerno zahtevno. Po njegovih besedah sicer nujno prestrukturiranje in razdolževanje gospodarstva poteka, podjetja pa prvič v 20 letih potrebujejo lastniški kapital. Šketa: Slvoenija mora vzbuditi zanimanje tujega kapitala Šketa upa, da bo Sloveniji uspelo vzbuditi zanimanje tujega kapitala in skozi različne rešitve, kot je npr. uvedba posebnih individualnih pokojninskih računov, tudi domače povpraševanje. To je po njegovih besedah mogoče, vendar pa je vse odvisno od rezultatov slovenskega gospodarstva. Nekaj podjetij bo verjetno izstopilo z Ljubljanske borze Zaveda se, da bo nekaj podjetij najverjetneje izstopilo z Ljubljanske borze, nekaj hitro rastočih slovenskih podjetij pa lahko kapital za nadaljnjo rast po njegovih ocenah išče tudi na domači borzi.

Tuja konkurenca, še posebej s strani varšavske borze, pa upravljalca ljubljanskega borznega trga sili k izboljšanju ponudbe. Zaveda pa se, da v Sloveniji manjka ustrezna institucionalna podpora podjetjem, ki želijo nova sredstva pridobiti prek borze.

Veselinovič: Prednost varšavske borze so kapitalsko močni pokojninski skladi S tem se je strinjal tudi glavni izvršni direktor KD Group Draško Veselinovič. Po njegovih besedah problem Ljubljanske borze ni v tehnični infrastrukturi, temveč v podpornih storitvah za podjetja, ki bi jim zagotovile dovolj širok krog vlagateljev za njihove delnice. Prednost varšavske borze je obstoj kapitalsko močnih pokojninskih skladov, ki iščejo priložnosti za svoje naložbe.

"Stalna prerekanja odganjajo vlagatelje" Nekdanji prvi mož Nove Ljubljanske banke (NLB) je bil kritičen do slovenskega odnosa do tujih vlagateljev. Po njegovem mnenju stalne peripetije in prerekanja, ko gre za vstop tujcev v pomembna slovenska podjetja, odganjajo vlagatelje.

Kritike dogajanj v zvezi z NKBM Tudi odločitev agencije za upravljanje kapitalskih naložb države v zvezi z nakupom delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) so iz njegovih lastnih izkušenj škodile ugledu Slovenije kot naložbene lokacije in odgnale nekatere potencialne vlagatelje v banko. Tuji vlagatelji so sicer po njegovih besedah Slovenijo ravno iz teh razlogov postavili na stranski tir. Vsak projekt prodaje državnega deleža v kakšnem velikem podjetju namreč zaradi takšnih in drugačnih nesoglasij propadejo.

Arhar: Ravnanje agencija je žalostna zgodba Tudi predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija France Arhar je ravnanje agencije v zvezi z NKBM označil za žalostno zgodbo in dokaz neusklajenosti glavnih igralcev v državi. Po njegovih besedah bi morali lastniki svojo voljo izražati na skupščinah, ne pa na način "deus ex machina", kot je to storila agencija. Če pa se že postavljajo nova pravila, pa morajo biti ta jasna, je prepričan Arhar.

Jašovič: O dokapitalizaciji je treba odločati pred začetkom postopka Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je medtem dejal, da je prav, da država kot lastnik odloča o dokapitalizaciji, vendar pa ne takrat, ko se je postopek že začel.

Veselinovič: Cena delnice NKBM je zanimiva za vlagatelje Bolj razumevajoč je bil predsednik uprave borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger, ki ne vidi nič napačnega pri tem, da se je agencija odzvala, potem ko je ugotovila, da je naložba v NKBM zanimiva. Da je cena delnice zanimiva za vlagatelje, je povedal tudi Veselinovič. Tudi direktive nedelniškim družbam v 100-odstotni državni lasti se mu ne zdijo tako sporne.

Tudi Zavarovalnica Triglav načrtuje dokapitalizacijo Dokapitalizacijo načrtuje tudi Zavarovalnica Triglav. Njen prvi mož Matjaž Rakovec pravi, da želi banka vse postopke izvesti do sredine julija, ni pa se še odločila, na kateri borzi bo izdala delnice. Zagotovil je sicer, da je zavarovalnica kapitalsko trdna in se želi z novo izdajo delnic le še okrepiti.

"Slovenija se bo morala odpreti trgu kapitala" Jašovič vidi dobre obete za slovenski finančni sistem, saj je ta prišel do skrajne meje sedanjega načina delovanja in je potreben preobrat. Do sedaj je namreč finančni sistem temeljil na bankah in kreditiranju, to pa se ni izkazalo kot vzdržno, saj imajo podjetja v strukturi kapitala preveč dolga in morajo pridobiti nov lastniški kapital. Slovenija se bo zato morala odpreti trgu kapitala, je prepričan.

Prvi mož NLB tudi za letošnje leto zaradi razmer v slovenskem gospodarstvu vseeno napoveduje težavne razmere za poslovanje in dodatne rezervacije v višini okoli 180 milijonov evrov, banka pa zaenkrat še ostaja pri načrtu, da bo ob koncu leta zabeležila dobiček.

Jašovič: NLB in NKBM sta našli tuje vlagatelje, a se je država odločila drugače Glede potrebe po dodatni dokapitalizaciji je ponovil, da banka izvaja svojo strategijo, ki predvideva kapitalsko krepitev tudi skozi druge ukrepe, zato zaenkrat ne računajo na potrebo po novi izdaji delnic. Jašovič je tudi spomnil, da je NLB tako kot NKBM našla tuje vlagatelje, ki so jo bili pripravljeni dokapitalizirati, a se je država odločila drugače.

Strinjajo se, da se bo treba odpreti tujemu kapitalu Jašovič tako kot Veselinovič meni, da bo morala Slovenija dodatni kapital za gospodarstvo in finančni sistem pridobiti tudi z večjo odprtostjo tujemu kapitalu, Arhar pa meni, da je strategija obrambe pred tujim kapitalom zgrešena. Sam pri lastništvu zagovarja odgovornost ne glede na poreklo.