"Vlado moramo opominjati, ker sicer …"

Včasih imam občutek, da se nas vlada izogiba. Zdaj ko je padel referendum o malem delu, pa verjamem, da je vlado to streznilo, pravi Štefan Pavlinjek o možnostih za uspeh njegovih obrtnikov. Se vam zdi zapora Slovenije primerna rešitev? Ne vem, ali je zaostrovanje z vlado najboljše, ampak vsekakor pa mora vlada nekatere zadeve še urediti. Biti moram pošten, da nam je vlada pri nekaterih stvareh prisluhnila – plačilna disciplina in izvršba – učinek pa bomo lahko ocenjevali šele čez tri, štiri mesece … Vendar so nekatere zadeve še zelo moteče, zato vlado opozarjamo, naj se ne izogiba. Tisto, kar obljubi, naj torej izpolni. Moram priznati, da čutimo v zbornici pritiske ljudi, ki so že v brezizhodnem stanju, zato pa, razumljivo, tudi pritiskajo na nas. Ste za zaporo vse Slovenije, o kateri se precej govori tudi iz vrst vaših predstavnikov? No, moram priznati, da čutimo velike pritiske zlasti avtoprevoznikov. Če bo naslednji teden sprejeta novela zakona o cestnem prometu, se bodo stvari umirile . Zakaj po vašem mnenju v Sloveniji potrebujemo toliko časa, da udejanjimo nekaj, kar je na tujem povsem običajno? To se sprašujemo tudi na zbornici. Zadeve zunaj so urejene po zdravi kmečki pameti, pri nas pa je vse drugače. Tudi iz Bruslja nas opozarjajo, da naša zakonodaja na nekaterih področjih zelo šepa za evropsko. Zlasti če govorimo o delovnopravni zakonodaji. Vemo, da je to proces spreminjanja zakonodaje. Poglejte, vlada nam je obljubila ob zvišanju minimalne plače, pa da se bo modernizirala delovnopravna zakonodaja … In nič. Zahtevamo samo, da država postavi platformo, mi pa se bomo potem pogajali z njo in sindikati. To ni samo stvar obrtnikov, ampak vsega gospodarstva. V velikih podjetjih v tuji lasti pri nas, imamo informacije, se izvajajo pogodbe posameznih multinacionalk, niti približno pa se ne izvajajo kolektivne pogodbe, ki veljajo v naši državi. Verjamete, da bo današnja skupščina obrtno-podjetniške zbornice sprejela zaostritev odnosov z vlado? No, to ne bo veljalo takoj, računamo na neko prehodno obdobje. Zaostrovanje je res tista zadnja skrajnost, če nas bo vlada ignorirala.

Pa obstaja možnost? Seveda, vse možnosti so odprte. Včasih imam občutek, da se nas vlada izogiba. Zdaj ko je padel referendum o malem delu, pa verjamem, da je vlado to streznilo. Da bo država oziroma vlada ubrala drugačno pot, da se bo končno odprla delovnopravna zakonodaja. Poglejte, težava je tudi črnomaljski Secop, ki seli proizvodnjo na Slovaško. Še marsikdo bo odšel iz Slovenije, ker mi dajemo tujcem v roke naše bogastvo, razprodajamo podjetja, ta pa smo skupaj ustvarili v prejšnji državi. To je katastrofa. Denar od prodaje pretopimo v plačevanje javnega sektorja, skratka za državni proračun. To je največji nesmisel!

Vreča brez dna … Da, domače bogastvo prodajamo, da polnimo proračun. V gospodarstvu smo vsi zategnili pas zaradi krize, javni sektor pa ni čutil krize, niti njenih posledic. Vlada se bo morala nujno lotiti javnega sektorja, znižati število zaposlenih, tudi plače, takšna je realnost. Če je res, da se je v javnem sektorju 500 ljudi na novo zaposlilo, je to katastrofa. Agencije rastejo kot gobe po dežju, namesto da bi bili racionalni. Tudi zdravstvo je treba narediti učinkovitejše in cenejše. Poglejte samo v Avstrijo, ki ima veliko bolj učinkovito zdravstvo, mi pa hočemo še dodatno obremeniti zavarovance. Treba je strmeti za čim večjo plačo delavca, pri čim manjšem bruto znesku, s čim manjšimi dajatvami.

To govori v prid nenehnim opozorilom iz tujine, da bi morala Slovenija bolj izkoristiti podjetniški potencial, ki ga ima. Imamo podjetnike, ki so uspešni tu, pa gredo raje delat na tuje zaradi cenejše države in številnih ugodnosti? Jasno! Ob tem pa mi je tudi žal, da dajemo tujcem v roke dobra podjetja, Slovenija pa vse bolj postaja država delavstva, ne pa delodajalcev. Zato kažemo s prstom na vlado, dajte, uredite podjetniško ozračje, da se bodo naši vračali k nam in da bodo prihajali tudi tuji naložbeniki.

Kaj bi morala vlada nemudoma narediti, da bi se podjetniška klima izboljšala? Najprej moramo obračunati z gradbeništvom, ki meče zelo slabo luč na vse slovensko gospodarstvo. Dovolili smo, da so posamezniki olastninili gradbena podjetja, ti niso imeli želje upravljati teh podjetij, ampak so imeli le željo in cilj izkoristiti podizvajalce, počrpati denar in ga nakazati na tuje račune. Danes imamo katastrofalen položaj v gradbeništvu in tudi v njegovi perspektivi. Gradbeništvo je pa gonilna sila gospodarstva. Nemci za letos načrtujejo enoodstotno rast v gradbeništvu. Poljaki denimo nimajo krize, ker so imeli zelo restriktivno politiko financiranja v gradbeništvu, precej drugače kot pri nas. V državi nimamo enega zdravega gradbenega podjetja. Gradbena branža v Sloveniji je na psu.

Je treba reševati SCT? Ne! SCT mora iti v stečaj in na novih temeljih mora zrasti njegov naslednik. Stečaj je edina rešitev, ampak žal bo potem to nekdo iz tujine kupil in bo šlo v tuje roke, to je težava.

Kaj bi torej vlada morala nujno narediti? Čakamo na financiranje določenih ugodnih posojil, ki ga vlada obljublja za premostitev zdajšnjih razmer. Zdaj lahko samo slaba banka – ena od naših odločnih zahtev –reši nastali položaj. Slaba banka bi po zgledu italijanskih bank odkupila določen del dolgov z diskontom, potem pa bi lahko številni gospodarski subjekti delali naprej. Slaba banka in finančna injekcija države bi pomenili nov zagon. Če vlada lahko da 250 oziroma 300 milijonov evrov za NLB, naj se zadolži za približno toliko in malo in srednje gospodarstvo bo zadihalo z novimi pljuči. In ostali bodo vsi zdravi podjetniki.

Kaj najbolj zamerite aktualni vladi? Da nima volje odpreti delovnopravne zakonodaje. To pa je eno od odločilnih področij, črnomaljski Secop je rezultat tega in zgodilo se bo še veliko Secopov. Cena dela pri nas je previsoka, v Makedoniji je denimo 40 odstotkov nižja kot pri nas. Ne želim, da je cena dela pri nas tako nizka, ampak ekonomski izračun preprosto ne prenese slovenske cene dela.