Vlada s spremembami zakona o urejanju trga dela preprečuje izkoriščanje agencijskih delavcev

Predlog je usklajen s socialnimi partnerji in je namenjen preprečevanju izkoriščanja delavcev, je pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.

Kopač Mrakova: Gre za pomemben zakon Kopač Mrakova je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila, da gre za pomemben zakon, ki se nanaša na agencijske delavce, zato pričakuje, da bo v kratkem tudi uveljavljen. "To področje urejamo na način, da ne bodo več mogoče zlorabe in izkoriščanje delavcev, kot je bilo doslej," je poudarila.

Spremembe zadevajo tako ustanavljanje kot delovanje agencij. Med pomembnejšimi rešitvami je na novo opredeljen pojem opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (podjetju), saj je treba to dejavnost jasno razmejiti od opravljanja storitev na podlagi civilno pravne pogodbe. "Znotraj tega je bilo doslej največ zlorab," je dejala ministrica.

Kopač Mrakova pričakuje, da se bo s spremembami bistveno zmanjšalo število agencij Hkrati vlada tudi zaostruje pogoje za opravljanje te dejavnosti. Delodajalec bo moral imeti kot glavno dejavnost registrirano dejavnost posredovanja začasne delovne sile, tuji delodajalci pa bodo morali imeti v Sloveniji registrirano podružnico, je dejala. Kopač Mrakova pričakuje, da se bo s spremembami bistveno zmanjšalo število agencij, hkrati pa se bo izboljšala kakovost njihovega dela.

Delodajalec za zagotavljanje dela, ki je organiziran kot kapitalska družba, bo moral imeti zagotovljen osnovni kapital najmanj v višini štirikratnika najnižjega osnovnega kapitala, ki je v Sloveniji predpisan za družbo z omejeno odgovornostjo - gre za približno 30.000 evrov -, delodajalec, organiziran kot samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pa bo moral imeti za ta znesek bančno garancijo.

Nov bo tudi način spremljanja opravljanja dejavnosti Med spremembami je ministrica tudi izpostavila, da se kot predpogoj za začetek dejavnosti posredovanja dela uvaja dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Nov bo tudi način spremljanja opravljanja dejavnosti, saj bo minister, pristojen za delo, za to imenoval posebno strokovno skupino.

"Tega dovoljenja ne bo mogel dobiti nekdo, ki v zadnjih dveh letih ni plačal prispevkov ali je kršil delovnopravno zakonodajo," je poudarila. Predlog novele na novo določa tudi globe za kršitve, pri čemer se razpon zvišuje z 10.000 na 30.000 evrov. Dovoljenje pa bo mogoče sedaj tudi odvzeti.

Po novem bodo za pridobitev koncesije za opravljanje tovrstnih storitev lahko zaprosile tudi konfederacije oz. zveze sindikatov. "To so ključne spremembe, za katere verjamem, da bodo omejile eno izmed anomalij na trgu dela," je dodala Kopač Mrakova.

"Vlada brez soglasja socialnih partnerjev ne bo posegala v minimalno plačo" Tako ministrica za delo kot minister za notranje zadeve Gregor Virant sta zatrdila, da vlada brez soglasja socialnih partnerjev ne bo posegala v minimalno plačo. "Zagotovo se bomo s socialnimi partnerji pogovarjali, kaj lahko na tem področju storimo. Vsekakor bo potrebna uskladitev, saj je vprašanje socialnega miru v tem trenutku za Slovenijo izredno pomembno," je dejala Kopač Mrakova.

Virant pa je priznal, da se je vprašanje minimalne plače na sejah vlade večkrat odprlo. "Vendar vedno z zaključkom, da se ne spreminja, še posebej ne brez dogovora s socialnimi partnerji," je poudaril.

Vprašanje minimalne plače je sicer zapisano v eni od zahtev, ki jih je Slovenija dobila pri zadnji oceni iz Bruslja, a je zapisano v smislu priporočila, naj se začne socialni dialog o vprašanju minimalne plače. Vendar zaenkrat v zvezi s tem ni bila sprejeta še nobena odločitev, je zatrdil.