Torek, 24. 5. 2016, 13.42
7 let, 2 meseca
"Videti je, kot da ima vlada interes, da stvari na najemniškem trgu ostajajo neurejene"
Tudi zaradi neurejenih razmer najemniškega trga nepremičnin v Sloveniji pri starših živi največ mladih v EU, čeprav je petina stanovanj v državi praznih. Kakšne težave imajo najemniki?
Ena od primarnih nalog države je vsem prebivalcem omogočiti enake možnosti. Sem spada tudi osamosvajanje mladih, kar bi morala omogočati stanovanjska politika države. A Slovenija zanjo letno nameni zgolj 0,04 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), povprečje EU sicer znaša štiri odstotke.
Zaradi velikega pomanjkanja neprofitnih stanovanj so tako iskalci stanovanj prisiljeni v tržni najem, ki je podvržen kaosu in neurejenim razmeram. Večina najemnikov se srečuje s kršitvami pravic.
Gremo na svoje
Anketa za najemnike stanovanj v okviru kampanje Gremo na svoje, ki jo je v lanskem letu izvedel Mladinski svet Slovenije, razkriva, da je 95 odstotkov najemnikov vsaj enkrat izkusilo nezakonito ravnanje najemodajalcev ali kršenje njihovih pravic.
"Še posebej mladi in ženske so podvrženi kršitvi pravic pri tržnem najemu stanovanj. Najemodajalci se jim najpogosteje izogibajo," je na predstavitvi ankete dejal predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl.
Kaj so razlogi za nezaželenost iskalcev stanovanj?
Anketa kaže, da so mladi oziroma študentje najbolj nezaželeni najemniki stanovanj. Sledijo jim lastniki domačih živali, nezaposleni, kadilci in mlade družine. Med kršitvami anketiranci navajajo, da jih je tretjina vedela, da njihov stanodajalec državi ni plačeval davka od najemnine. Polovica najemnikov je v stanovanju živela brez veljavne najemne pogodbe, 46 odstotkov pa jih pogodbe sploh ni podpisalo.
"Mladi v Sloveniji so pri reševanju prvega stanovanjskega vprašanja prepuščeni sami sebi. Država, ki bi morala vzpostavljati pogoje za integracijo mladih, se odziva preveč mlačno in prepočasi," je prepričan predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl.
S takšnim tempom bo Ljubljana rešila težavo v 40 letih
Direktor javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Sašo Rink je dejal, da se zavedajo omenjenih težav. Trenutno razpolagajo z 4.210 neprofitnimi najemnimi stanovanji, na vsakokratne razpise pa se jim javi desetkrat več prosilcev, kot je razpisanih stanovanj.
"Ocenjujemo, da v Ljubljani primanjkuje najmanj tri tisoč neprofitnih stanovanj. Ker letno prosilcem ponudimo okoli 120 novih stanovanj, bi ob takšnem tempu zagotavljanja stanovanj potrebovali od 30 do 40 let za ureditev stanovanjskega problema Ljubljančanov. To je popolnoma nesprejemljivo," opozarja Rink.
Ljubljanski javni stanovanjski sklad letno ponudi okoli 120 neprofitnih najemnih stanovanj. "Ob takšnem tempu bomo potrebovali od 30 do 40 let za ureditev stanovanjskega problema Ljubljančanov. To je popolnoma nesprejemljivo," opozarja njegov direktor Sašo Rink.
Dodaja, da brez sistemskega financiranja države velikega primanjkljaja stanovanj ne bodo odpravili. Prihodnje leto bodo sicer objavili razpis za dodelitev 30 stanovanj, ki bodo namenjena reševanju prvega stanovanjskega vprašanja mladih Ljubljančanov.
"Slovenska politika se obnaša, kot da bi živeli na Marsu"
Do državne stanovanjske politike je kritična tudi predstavnica Združenja najemnikov Slovenije Joža Aljančič.
"Državo že dolga leta opozarjamo na težave, a vedno naletimo na gluha ušesa. Čeprav je pravica do stanovanja najosnovnejša človekova pravica, ki ni zaščitena le z ustavo, temveč tudi z deklaracijo ZN, evropsko konvencijo in drugimi, se slovenska politika obnaša, kot da bi živeli na Marsu," pravi Aljančičeva. Opozarja, da je pred kratkim sprejeti nacionalni stanovanjski program za najemnike katastrofalno urejen. "Tako ne bo šlo več naprej," opozarja Aljančičeva.
Pirkmajer: Videti je, kot da ima vlada interes, da stvari ostajajo neurejene
V nekaterih delih ji je pritrdil tudi predstavnik Združenja lastnikov nepremičnin Edo Pirkmajer, ki je sicer na nasprotnem bregu.
"Popolnoma se strinjam, da je naš sistem, tu govorim o vladi, tako inerten, da je nemogoče karkoli premakniti. Ne v dobro ene strani ne v dobro druge. Videti je, kot da ima vlada interes, da stvari ostajajo neurejene. Več besede bo morala dobiti stroka," je sklenil Pirkmajer.