V veljavi novela za razkritje slabih bančnih posojil

Danes je začela veljati novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po kateri niso javni le podatki o slabih posojilih, prenesenih na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ampak tudi o tistih slabih terjatvah, ki so ostale na podržavljenih bankah. Te morajo podatke o njih objaviti do sredine oktobra.

Prejšnja novela, sprejeta spomladi, je določala, da mora DUTB objaviti podatke o posojilih, ki zamujajo več kot 90 dni, ki so bila iz bank v prevladujoči lasti države prenesena nanjo, in sicer o kreditodajalcu in kreditojemalcu, višini posojila ter o tem, kdo ga je odobril in kako je zavarovano, banka pa razkriti bruto stanje dolga posameznika dolžnika.

DUTB je sredi aprila objavila seznam prenesenih terjatev iz NLB in NKBM skupaj z njihovo bruto izpostavljenostjo po stanju 30. september 2013. V četrtek pa je izpolnila trimesečni rok in objavila še predpisane podrobnejše informacije, kar bodo morale v roku treh mesecev po uveljavitvi nove novele narediti tudi podržavljene banke.

DUTB je na spletni strani za vsako preneseno posojilo obeh bank objavila podatke iz pogodb o sklenjenih kreditnih poslih, kot so vrsta in vrednost posla, ime in sedež posojilodajalca in posojilojemalca, višina posojila, vrsta in predmet zavarovanje in datum sklenitve pogodbe. Objavila je še seznam članov nadzornih svetov, uprav ter kreditnih odborov obeh bank iz obdobja, v katerem so ta slaba posojila nastala.

Za takšno objavo si je tudi za slabe kredite, ki so ostali na državnih bankah, najbolj prizadevala stranka DL, ki je to želela uveljaviti že z aprilsko novelo zakona, a ji ni uspelo. Nato je vajo ponovila in uspelo ji je s sprejemom nove novele zakona konec junija. Že takrat pa so temu ostro nasprotovale banke in njihovo stanovsko združenje.

V Združenju bank Slovenije so že pri prejšnji noveli menili, da načelo zaupnosti in prekomerno posega v bančno skrivnost, danes uveljavljena pa to dejstvo po njihovem še dodatno potencira. Do problematike se je, kot so spomnili, opredelila Evropska centralna banka, ki meni, da obstajajo višji interesi, kot je interes razkrivanja, predvsem ohranjanje stabilnosti bančnega sistema in preprečitev, da bi se likvidnostna kriza spremenila v krizo solventnosti. Tudi Banka Slovenije je ugotovila, da je besedilo novele pomanjkljivo in da posega v ustavne pravice bank, ki jih zadeva.

Združenje bank Slovenije je medtem ugotovilo, da bi formalno lahko vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tega zakona, vendar pa ne bi moglo argumentirati pravnega interesa, ki ga lahko utemeljujejo le banke, ki so prenesle terjatve na DUTB in ki bodo morale razkriti zahtevane podatke. V NLB in NKBM naj bi o tem po pisanju Dnevnika razmišljali, na vprašanja STA na to temo pa niso odgovorili.