V Sloveniji še vedno glavnina transporta poteka pa cestah

Žal, bi rekli okoljevarstveniki in vsi tisti, ki se že leta zavedajo škodljivega vpliva cestnega prevoza. Blago pa, tudi zaradi vsaj načelne večje "fleksibilnosti" cestnega transporta, še vedno največkrat potuje po cestah, kar kaže tudi posnetek našega avtocestnega križa, ki je zaradi njegove tranzitne lege precej zatrpan s tovornjaki, zlasti tujimi. Drugi razlog, da slovenski železniški sistem kljub ugodni središčni legi ni dodobra izkoriščen, tiči tudi v zastarelosti železniške infrastrukture (z nizkimi hitrostmi prevoza, ozkimi grli tudi med Divačo in Koprom …), kar velikokrat onemogoča pravočasno dostavo blaga od vrat do vrat. Kar 82 odstotkov vsega tovora še vedno na cestah Največji delež tovora namreč prek države potuje v tranzitu, saj je Slovenija na križišču pomembnih vseevropskih transportnih koridorjev V., VI. in X. V letu 2011 je bil delež cestnega prevoza, nasproti železniškemu, kar 82-odstotni. Z lani začetim projektom GIFT – Green Intermodal Freight Transport –, ki preučuje transport po cesti, železnici in notranjih plovnih poteh (Donava), v njem pa sodeluje kar osem držav (Italija, Slovenija, Madžarska, Hrvaška, Srbija, Romunija, Bolgarija in Grčija), bodo poskušali najti primerne zelene rešitve za razvoj transportnih koridorjev, poudarja vodja slovenskega dela projekta na ljubljanskem Prometnem inštitutu Primož Kranjec.

GIFT išče rešitve za okolju bolj prijazen transport Projekt, katerega skupni proračun je skoraj 4,3 milijona evrov (delež Prometnega inštituta je okoli dvesto trideset tisočakov...), analizira stanje in išče rešitve v okviru transportnega sektorja transportnih koridorjev IV., V. in VII. na območju jugovzhodne Evrope, z namenom uvajanja inovativnih zelenih intermodalnih tovornih transportnih koridorjev, tudi z zagotavljanjem interoperabilnosti, ki prinaša nemoteno vožnjo tovornih vlakov brez ustavljanja na mejah železniških omrežij različnih evropskih držav.

Železniški transport bolj prijazen do okolja kot cestni V dozdajšnjem delu na projektu GIFT so na Prometnem inštitutu – pri projektu sodeluje tudi Luka Koper – opravili številne analize infrastrukturnih zmogljivosti in transportnega trga, pa seveda tudi analizo splošnih vplivov transporta na okolje. Kot poudarja Primož Kranjec, so z analizami ugotovili, da sta tako cestni kot tudi železniški transport pri nas relativno varna, da je okoljsko železniški v primerjavi s cestnim pri proizvodnji toplogrednih plinov CO2 in SO2 veliko prijaznejši, da so cestnine pri nas najvišje na transportnih koridorjih v tem delu Evrope in da na cestah na področju treh koridorjev prevaža tovor več kot sedem tisoč domačih prevoznikov in več sto tujih, na železniškem delu pa trije prevozniki.

Zelena ocena koridorja bo pokazala učinkovitost transporta na posameznem koridorju Kot poudarja Primož Kranjec, bo projekt GIFT ustvaril tudi konkretno spletno orodje, ki bo omogočalo ovrednotenje učinkovitosti zelenih pristopov na obravnavanem transportnem območju. Orodje bo ocenilo obravnavane koridorje na podlagi časa posameznega transporta na posameznih transportnih poteh, stroškov oziroma cen prevoza, tveganja in obremenitve okolja na podlagi izpustov toplogrednih plinov. Rezultat omenjenega orodja pa bo zelena ocena koridorja, ki bo dejanski kazalec učinkovitosti transporta na podlagi primerjave okoljske sprejemljivosti ter cenovne in časovne učinkovitosti transporta na koridorju.