Aleksander Kolednik

Petek,
30. 8. 2013,
17.12

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

BDP

Petek, 30. 8. 2013, 17.12

7 let, 9 mesecev

Upad BDP nas uvršča med problematične države

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
BDP bo v Sloveniji na letni ravni najverjetneje drsel navzdol še nekaj četrtletij, pravi Tadej Kotnik, Sašo Polanec pa poudarja, da nas prilagajanje preveč razbohotene države pač stane.

V Sloveniji se je bruto domači proizvod (BDP) v drugem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 1,7 odstotka. Skupaj se je BDP v prvi polovici leta 2013 znižal za 3,2 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in število delovnih dni, pa se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem znižal za 0,3 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za 2,2 odstotka.

Slovenija slabša od Španije in Portugalske Tadej Kotnik, profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, pravi, da nas takšen upad BDP v uvršča med spodnjo tretjino držav evrskega območja, v sredino tistih, ki "slovijo" kot problematične.

"Še precej slabše kot Slovenija sta se odrezala Grčija in Ciper, nekaj boljši sta Španija in Portugalska, približno enak upad BDP kot Slovenija pa je doživela Italija. Po upadu BDP nam je blizu tudi Nizozemska, ki ji gre v tem pogledu tudi precej slabo, čeprav je za zdaj analitiki še ne uvrščajo med države v težavah predvsem zaradi sorazmerno nizke brezposelnosti, ki se giblje okoli sedmih odstotkov," je pojasnil.

Po njegovih besedah je našemu upadu BDP najbolj botroval gradbeni sektor, za njim finančni, precejšen pa je tudi učinek proračunskega varčevanja. "V finančnem sektorju se bo čistilo še vsaj kakšno leto, proračunskega zategovanja pasu ne bo konec še vsaj leto ali dve, v gradbenem sektorju pa nekateri podatki že kažejo na rahlo okrevanje po rasti števila gradenj," je poudaril in dodal, da bo BDP v Sloveniji pod vplivom teh dejavnikov najverjetneje drsel navzdol še nekaj četrtletij.

"Če nam bo bančni sektor uspelo sanirati brez nepremišljenih radikalnih potez, s kakršnimi so se tega lotili na Cipru, potem tudi strmoglavljanja BDP, kot se zdaj dogaja Cipru, ne bo," je sklenil.

"Posojila morajo rasti z BDP, ne pa ga bistveno prehitevati" Ekonomist Sašo Polanec nam je povedal, da je bilo takšen upad BDP glede na razmere mogoče pričakovati, saj se povpraševanje ne povečuje, znižale pa so se tudi plače, kar je prav tako imelo negativen vpliv na gospodarstvo.

"Pričakovati je bilo mogoče, da se bo vladno varčevanje poznalo. To je tisto, kar številni govorijo, da varčevanje ne vodi nikamor. Seveda ne vodi, vendar se morajo država in določena podjetja, ki so bila v preteklosti preveč ekspanzivna, zdaj pač prilagoditi. To pač stane. Prej smo imeli nerealno visoko gospodarsko aktivnost, ki ni bila podprta s strukturnimi ukrepi. Posojila morajo rasti z BDP, ne pa ga bistveno prehitevati," je zatrdil.

Dodal je še: "Dinamika v prihodnje je lahko precej neodvisna od tega, kar se je dogajalo do zdaj. To v ničemer ne preprečuje prihodnjega uspeha. Imamo možnost, da izvedemo ukrepe, s katerimi bomo dvignili gospodarsko aktivnost."