Türk: V kmetijstvu smo dosegli pomembne cilje

Ob tem je pohvalil slovensko strategijo razvoja kmetijstva in opredeljene cilje za zagotovitev ustrezne prehranske varnosti in ustrezne tržne uspešnosti, ekološke primernosti in vsestranskega razvoja podeželja.

Türk pohvalil povezovanje žitno-pšeničnega sektorja "Vse to so pomembne prioritete, ki definirajo okvir, znotraj katerega se mora voditi ekonomska politika naše države in ki nam mora zagotoviti tisto potrebno raven naše kakovosti bivanja, zaradi katere smo neodvisna država," je poudaril Türk.

Pohvalil je tudi kmetijskega ministra Dejana Židana za konkretne rezultate in povezovanje žitno-pšeničnega sektorja, "povezovanje, preseganje razdrobljenosti v naši proizvodnji, vzpostavljanje proizvodno-prehranskih verig, poskus, da bi na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili in so nastale prav v zadnjem času, razvili čim bolj celovit, čim bolj učinkovit sistem kmetijstva". To nas mora voditi naprej, je dejal.

Članice EU vedno bolj izpostavljene inšpekcijam Glede evropske politike Türk pravi, da bo imela EU na področju uravnotežene in pravične porabe še veliko nalog. S tem se je pridružil mnenju ministrov Židana in poljskega kolega Mareka Sewickega, da so nove članice EU bolj izpostavljene različnim inšpekcijskim pregledom kot stare članice, čeprav problem nastajajo v slednjih.

"Kmetijska politika je premalo razvojno orientirana" Reforma skupne kmetijske politike bo po Türkovih besedah zahtevala spremembo v temeljnem pogledu. "Evropska politika nasploh in kmetijska politika znotraj tega je premalo razvojno orientirana, to je še vedno preveč redistribucijska politika, še vedno gre za razdeljevanje denarja, premalo pa za spodbujanje razvoja," je poudaril Türk.

"Živimo v trenutku, ko moramo evropske države, članice EU, na svoji ravni zagotoviti javnofinačno disciplino, zdravo gospodarsko politiko, ampak EU na svoji strani, s svojimi instrumenti, s svojim proračunom, s svojo skupno kmetijsko politiko in drugimi mehanizmi mora bolj prispevati k spodbujanju rasti. To je tisto, kar nam danes v EU manjka in kar bi EU morala znati zagotoviti," je še povedal predsednik.

Marek Sewicki, minister za kmetijstvo Poljske, ki predseduje EU, pa je kot prioriteto reforme kmetijske politike v EU označil varnost hrane, varovanje okolja ter razvoj obnovljivih virov. Reforma pa ne sme pomeniti samo redistribucije evropskega proračuna, ampak se mora po njegovem osredotočiti na razvoj kmetijstva, je poudaril.

Židan: Proizvodnja hrane ščiti ljudi Minister Židan je v nagovoru dejal, da je bilo pri prehranski varnosti zadnje leto nekaj izzivov in afer, ki so pokazale, da proizvodnja hrane ščiti ljudi. Inšpekcije EU, ki smo jih imeli v Sloveniji, pa so pokazale, da učinkovito varujemo ljudi in delujemo zakonito, torej dobro, je dejal.

"Svet okoli nas ni tako stabilen" "Danes vemo, da je samooskrba dolžnost, saj svet okoli nas ni tako stabilen, kot je bil pred letom dni, zato povečujemo proizvodnjo žit in vrtnin. V tem času smo se dodatno naučili, da proizvodnja hrane je namenjena potrošnikom, potrošnik je kralj, potrošnik je tisti, ki diktira prehransko verigo in potrošnik ima pravico vedeti," je dejal minister.

Veliko akcij - trenutnih in preteklih - po njegovih besedah poteka z namenom, da potrošnik razume, kako pomembna je proizvodnja hrane in da ima na voljo vedno več informacij. "Znotraj tega smo kot prehranski sektor dokazali, česar nam skoraj nihče v Sloveniji, ko smo se o tem začeli dogovarjati, ni verjel: da lahko tudi v Sloveniji dogovori držijo," je dejal Židan, ki upa, da tudi kodeks v prehranski verigi ne bo črka na papirju.

Pomemben je tudi obisk državnih delegacij iz 13 držav, ki jih vodijo ministri ali njihovi namestniki, upanje pa vliva tudi pred slabim letom podpisani prvi kodeks v pšenično-žitni verigi, ki je kljub dvomu dal rezultate, je še povedal Židan in napovedal, da bo zato letos več polj posejanih s pšenico, ostanek dohodka pa bo omogočil agrotehnične ukrepe za povečanje pridelka, ki niha med štirimi in petimi tonami na hektar, a je pri njem še veliko rezerv.