Torek, 16. 12. 2025, 9.39
12 ur, 38 minut
Kolumna predsednice TZS mag. Mariče Lah
Trgovinsko leto v ogledalu
Proti koncu leta imamo dober razlog in priložnost, da se ozremo na pretekle dogodke, ki so zaznamovali poslovno leto v trgovini. Nestabilne razmere v širšem in domačem poslovnem okolju, še vedno nestabilne in nepredvidljive cene surovin in materialov, višji stroški energije in dela, višje obstoječe ter nove dajatve, pomanjkanje delovne sile in še bi lahko naštevali, so močno vplivali na poslovanje celotnega gospodarstva kot tudi trgovine. Ob tem velja dodati, da makroekonomske napovedi za leto 2026 govorijo o zmerni, približno 2–2,5‑odstotni rasti BDP, inflaciji blizu 2 odstotkov ter nizki brezposelnosti, pri čemer pomemben del napovedane rasti sloni pretežno na javnih in EU sofinanciranih investicijah. Scenarij takšnega razvoja naše države pa ni samoumeven, saj je močno odvisen od dogajanja v globalni industriji in trgovini ter od tega, ali bomo doma znali izpeljati nujne strukturne reforme.
Posebno skrb vzbujajočo pozornost si zaslužijo nove zakonodajne zahteve, ki prihajajo dnevno in še bolj povečujejo birokracijo ter posledično zmanjšujejo operativno moč gospodarstva. Tako vodena politika je politika kratkotrajnega daha in posledično tudi kratkotrajnega socialnega zadovoljstva. Pozabljamo namreč, da dolgoročno zmerno socialno politiko lahko vodimo samo ob uspešnem gospodarstvu in premišljenih ter zmernih proračunskih izdatkih. Fiskalni svet, ki kot neodvisni organ spremlja javno porabo, je jasen – obstajajo tveganja za slovenske javne finance: načrtovana rast neto izdatkov v letih 2025–2026 občutno presega meje, določene v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, kar povečuje tveganje neskladnosti z načrtom ter ogroža srednjeročno vzdržnost javnih financ. Podobno Evropska komisija, ki izpostavlja, da lahko reforme plač v javnem sektorju, dolgotrajne oskrbe in dodatni izdatki za obrambo, če gospodarska rast ostane pod pričakovanji, hitro vodijo v odklon od fiskalnih pravil in v dodatne pritiske na gospodarstvo. Zgovorno je, da tako Fiskalni svet kot Evropska komisija pozivata vlado k takojšnjim korektivnim ukrepom na strani odhodkov.
Dejstvo je, da nepredvidljivo poslovno okolje v državi ni več začasno, ampak je postalo kar trajno stanje. Ta problem se poglablja, spremembe zakonov prihajajo praktično čez noč, teh predpisov je v zadnjem obdobju kar nekajkrat več kot prej, poleg tega je marsikateri predpis v praksi težko izvedljiv. Številni parcialni posegi v zakonodajo so postali stalnica ne samo na delovnopravnem področju, ampak tudi na davčnem, energetskem in drugih. Sprašujem se, čemu in kje je korist in dodana vrednost takega stanja. Resetiranje odločevalcev v smeri premišljenih in izvedljivih predpisov bi koristilo tako gospodarstvu kot tudi blagostanju ljudi. Obeta pa se nam vse kaj drugega. Vsekakor je prav, da država ohranja socialno komponento in skrbi za najbolj ranljive v naši družbi, a gotovo ni najbolj modro, da vire financiranja pridobiva izključno in samo z dodatnimi bremeni na račun že precej načetega gospodarstva, zlasti v obdobju, ko lahko slišimo številna opozorila o izčrpanih kapacitetah in hitri rasti stroškov dela kot enega ključnih domačih rizikov. Pri zadolževanju pa je tudi potrebno biti previden, saj različna tveganja na globalni ravni ne pojenjajo.
Ko govorimo o zahtevnih razmerah za poslovanje in delo, je treba posebej izpostaviti male trgovce in zadruge na podeželju, v odročnejših krajih in tudi v mestnih središčih, katerih položaj ni več stabilen, saj se te prodajalne počasi, a vztrajno zapirajo. Za marsikatero poslovalnico na podeželju je poguben pritisk dodatnih administrativnih in finančnih bremen, ki samo še stopnjujejo njihovo stisko. Ali veste, da mikro in mali trgovci predstavljajo 96 % vseh družb v dejavnosti trgovine ter zaposlujejo 39 % vseh zaposlenih v trgovini? Ne pozabimo na zadruge, ki zagotavljajo okoli 2.600 delovnih mest v trgovinski dejavnosti, pri čemer prodaja izdelkov zadrugam zagotovi skoraj 90 % vseh njihovih prihodkov. Se odločevalci zavedajo, da dodatni birokratski pritiski na trgovce neposredno ogrožajo delovna mesta in eksistenco celotnih družin, ki vodijo male podeželske prodajalne?
Na prodajalne na podeželju še vedno gledamo le kot na gospodarsko dejavnost, kar je napačno. Pozabljamo namreč, da so ravno te prodajalne tiste, ki opravljajo funkcijo širše družbene odgovornosti. Pogosto namreč združujejo še druge storitve, na primer poštne, ter predstavljajo skorajda edini dostop starejšim prebivalcem in osebam z omejeno možnostjo gibanja, ki niso vešči sodobnih načinov nakupovanja, do osnovnih življenjskih potrebščin. Ne pozabimo, da v Sloveniji več kot polovica prebivalstva živi na podeželju, prav vsak izmed nas pa pozna vsaj košček našega podeželja, na katerem živi oziroma na katerega se mnogi izmed nas vedno znova radi tudi vračamo. Na Trgovinski zbornici Slovenije si že dlje časa prizadevamo, da bi odločevalci prepoznali širši pomen ohranjanja podeželja in da bi, podobno kot nekatere evropske države, tudi Slovenija pripravila program za oživitev podeželja.
Ob preseku trgovine v tekočem letu moram omeniti nakupovalno preudarnost na strani potrošnikov, ki vedno bolj iščejo popuste in nakupe v akcijah, prelagajo večje nakupe v prihodnost ter so se pripravljeni odpovedati nenujnim izdelkom. Nikakor se tudi ne morem strinjati s pogostimi zapisi o "prekomernem decembrskem trošenju slovenskih potrošnikov", saj Eurostatovi podatki o prodaji nazorno kažejo, da je decembrska rast nakupovanja neživilskega blaga slovenskih potrošnikov kar polovico manjša od evropskega povprečja, pri živilskem programu pa smo rahlo pod povprečjem držav EU. Tako pridemo do ugotovitve, ki jo potrjujejo tudi številke: prihodki trgovcev v tem letu so realno stagnirali oziroma se nakazujejo le parcialni, mesečni pozitivni trendi, vidnejšega odboja po obdobju energetske in prehranske krize ni. Nadejamo se, da bo december, ki je tradicionalno nakupovalno močan mesec zaradi obdarovanja, vendarle te trende obrnil v opaznejšo pozitivno smer. V naslednjem letu bo domača potrošnja – skupaj z javnimi in evropskimi investicijami ter pričakovanim okrevanjem izvoza – eden ključnih nosilcev rasti, zato je še toliko pomembnejše, da je ne dušimo z dodatnimi negotovostmi in obremenitvami.
Trgovina kot strateška panoga, ki zagotavlja oskrbo prebivalcev z osnovnimi dobrinami, je po svoji naravi izjemno prilagodljiva. Digitalizacija pušča vedno močnejši pečat, kar veleprodaja izkorišča za strateško odločanje ter optimizacijo procesov in zalog, maloprodaja pa se prilagaja uporabi novih naprav, novih platform in vedno višjim pričakovanjem potrošnikov. Pomemben del nakupovanja se je v zadnjih letih preselil na splet, vendar želja po izkušnji v fizični trgovini pri potrošnikih ostaja. Zavedanje, da imajo različne generacije kupcev različne vrednote, je ključno. Z naslavljanjem mlajših generacij trgovci postajajo bolj trajnostni in so družbeno odgovorni, poslovni modeli pa vse bolj vključujejo personalizirane pristope. Prav v takšni kombinaciji tradicionalne vloge trgovine in novih tehnologij se skriva del odgovora na vprašanje, kako kot panoga ostati odporen na tržne in geopolitične šoke, ki jih napovedi za leto 2026 postavljajo v ospredje.
Pred nami je vstop v leto, ki bo po napovedih zahtevno in v marsičem negotovo. Geopolitično dogajanje v svetu, slabšanje položaja nekaterih pomembnih gospodarskih partneric in nič kaj dobri obeti v domačem poslovnem okolju ne morejo biti razlog za pretiran optimizem. Obenem nas mednarodne institucije opozarjajo na možen nov val trgovinskih napetosti, protekcionistične ukrepe in slabšanje zaupanja na finančnih trgih, kar bi neposredno prizadelo izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo in s tem tudi trgovino. Toda trgovinska panoga je že večkrat dokazala, da ni samo vitalna in ključna, ampak je tudi prilagodljiva in odporna na tržne in geopolitične šoke, verjamem, da bo tako tudi v prihodnje.
Zato bom ta zapis zaključila z optimizmom, s prepričanjem, da bomo ob zmerni gospodarski rasti in ob podpori stabilnega, predvidljivega poslovnega okolja zmogli ohraniti trgovino kot enega ključnih stebrov blaginje ter z lepimi željami po zdravju, uspehu in zadovoljstvu v prihajajočem letu.
Srečno 2026 !
mag. Mariča Lah, predsednica TZS
