Torek, 24. 5. 2022, 10.03
1 leto, 11 mesecev
Hrvaška v gradnjo drugega plinskega terminala
Tako bodo na Hrvaškem postali neodvisni od ruskega plina
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,11
15
Terminalu za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) v Omišalju na Krku so bo v prihodnjih štirih letih pridružil še terminal v Zadru.
Hrvaško ministrstvo za gospodarstvo je izdalo odločbo o gradnji terminala za utekočinjen zemeljski plin (LNG) v luki Gaženica v Zadru. S tem bo Hrvaška zmanjšala svojo odvisnost od uvoza ruskega plina po invaziji na Ukrajino.
Po lanskem odprtju plinskega terminala na Krku se bo tako tudi Zadar vrisal na plinski zemljevid Jadrana. Nosilec projekta je državno podjetje LNG Hrvatska, ki namerava v prihodnjih štirih letih gradnjo terminala uresničiti v treh fazah, poročajo hrvaški mediji. LNG Hrvatska sicer že upravlja terminal v mestu Omišalj na Krku, njegove kapacitete pa so polno zasedene do leta 2027.
Pretekli teden smo pisali, da slovenskemu Geoplinu na razpisu ni uspelo dobiti prostih zmogljivosti terminala na Krku. Slovenija se bo morala tako osredotočiti na druge vire, da se znebi odvisnosti od ruskega zemeljskega plina. "Geoplin ni uporabnik na terminalu, lahko pa ga, tako kot vse druge, s plinom oskrbujemo prek kateregakoli od naših kupcev," je povedal predsednik uprave terminala Krk Hrvoje Krhen.
Gradnja bo potekala v treh fazah
V prvi fazi gradnje bodo poleg desetletje starega trajektnega pristanišča Gaženica zgradili pristanišče za tankerje, rezervoar za utekočinjen zemeljski plin s prostornino tri tisoč kubičnih metrov in pripadajočo infrastrukturo.
V drugi fazi bodo zmogljivosti skladišča z dodatnimi 7.500 kubičnimi metri povečali na 10.500 kubičnih metrov utekočinjenega plina.
V zadnji fazi pa je predvideno povečanje skladiščnih kapacitet na 30 tisoč kubičnih metrov plina, terminal pa bo ustrezal najvišjim mednarodnim standardom. Načrtujejo tudi gradnjo nove transformatorske postaje, kontrolne stavbe plinskega terminala, novih površin za tovorni promet, nov kanalizacijski sistem in sistem za čiščenje odpadnih voda.
Projekti, povezani z razvojem plinske infrastrukture, spadajo med projekte za razvoj velike infrastrukture na Hrvaškem, zato bo nov plinski terminal v Zadru njihov pomemben člen. Načrt Evropske komisije za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv predvideva do 300 milijard evrov sredstev, od tega 75 milijard evrov nepovratnih sredstev in 225 milijard evrov posojil.
15