Šušteršič: Vlada ne predvideva usklajevanja pokojnin

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dejal, da so na seji vlado pozvali h krepitvi socialnega dialoga tako zaradi vsebine predlogov proračunov za prihodnji dve leti kot zaradi že izvedenih varčevalnih ukrepov. "Delavci, upokojenci in brezposelni bodo največje žrtve tega proračuna," je opozoril vodja največje sindikalne konfederacije. Proračuna ne peljeta iz krize Podvomil je, ali sta proračuna prava pot za izhod iz krize. Skeptičen je tudi do prihodkovne strani proračunov, ki "računa" na velik "izplen" iz evropskih sredstev, čeprav je pohvalil napoved vlade, da namerava bistveno povečati sredstva iz tega naslova. Kritiziral je tudi izpad prihodkov zaradi znižanja davka od dohodka pravnih oseb v višini 200 milijonov evrov, ker se zaradi teh olajšav na drugi strani krčijo socialne pravice, posledično pa zaradi manjše kupne moči ni zagona gospodarskega cikla. Ali bo 200-milijonski izpad res 200-milijonski? Finančni minister Janez Šušteršič se s tem ne strinja. Opozoril je, da je v predviden 200-milijonski izpad prihodkov vključen tudi izpad zaradi investicijskih olajšav in vlaganj v raziskave in razvoj. Tako bodo imela podjetja več sredstev, nadaljevala bodo z naložbami in odpirala nova delovna mesta, tako da je še prezgodaj za ocene o tolikšnem izpadu prihodkov. Formalnega predloga o usklajevanju pokojnin ni bilo Sicer pa je Šušteršič zanikal informacije, da naj bi vlada predvidela usklajevanje pokojnin. V zakonu o izvrševanju proračuna tega ni, saj ni bilo nobenega formalnega predloga, je poudaril. Je pa res, da so v vladi o tem razpravljali, verjetno pa se bo razprava nadaljevala, ocenjuje finančni minister. V izjavi novinarjem po seji ESS je Šušteršičeve besede ponovil tudi minister za delo Andrej Vizjak. Povedal je, da še ni vse dogovorjeno, a da bi težko upravičili dvig pokojnin.

Za pokojnine poseg v blagajno KAD? V zakonu o izvrševanju proračuna je sicer tudi varovalka, da se lahko iz KAD v proračun prelije največ 130 milijonov evrov, a je vse odvisno od sprejetja pokojninske reforme, je potrdil Šušteršič. Tako bo višina sredstev iz KAD odvisna od finančnega učinka reforme, je pojasnil Šušteršič in dodal, da bodo dodatna sredstva iz KAD zagotovljena z rebalansom. Vlada sicer računa, da bo reforma "prihranila" 150 milijonov evrov.

Več denarja za politične stranke, DDV in Pličaničev "dialog" z javnim sektorjem Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi je bil nezadovoljen, ker se v proračunih povečujejo sredstva za delovanje političnih strank, opozoril pa je tudi na dvig DDV, ki bo imel "resne posledice za številne dejavnosti". Kritičen je bil tudi do ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča, ki še ni začel socialnega dialoga na področju javnega sektorja, medtem ko je vlada že potegnila nekatere poteze.

Še pred sejo ESS je izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za politike in zakonodajo Alenka Avberšek izpostavila, da naj bi bil predlog proračunov naravnan varčevalno in razvojno. Da je naravnan varčevalno, je po njenih besedah dejstvo, saj vključuje določene prihranke z naslova strukturnih reform in drugih področij. Vprašanje pa je, ali je to varčevanje povsem na pravem mestu, je dejala.

"Na videz" več sredstev za (tehnološki) razvoj V zvezi z razvojno komponento so v GZS ugotovili, da je "na videz" več sredstev za (tehnološki) razvoj. Kot je poudarila Avberškova, se jim postavlja vprašanje, komu so ta sredstva namenjena in za katero obdobje. Glede na to, da predlog predvideva več sredstev za investicije, ki so zelo pomembne za gospodarstvo in s tem državo, jih zanima tudi, ali dejansko lahko pride do tako obsežnega črpanja evropskih sredstev, kot je predvideno, ali je ta napoved preveč optimistična.

Da jim ni jasno, od kod trditve vlade o okrepitvi sredstev za investicije za 600 milijonov evrov, je izpostavil tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer. Pomisleke je izrazil tudi glede številk, ki se nanašajo na aktivno politiko zaposlovanja. Ob tem je sicer izpostavil, da za preučevanje proračuna ob vseh pogajanjih ni imel veliko časa.

"V krizi smo tudi zato, ker država ni nič naredila" Dvom, da držijo vse številke v predlogu, deli tudi podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga. Kot je dejal, "ta hip" morda stojijo, vse pa bo odvisno od realnega položaja gospodarstva spomladi prihodnje leto, je menil. Ulaga od pričakuje ukrepe, ki bodo izboljšali stanje v gospodarstvu in zaposlovanje, tako da se bo dalo državo čim prej izvleči iz krize, v katero naj bi zašla tudi zato, ker ni nič naredila.

Štrukelj: Nesprejemljivo, da vlada operira z nekimi številkami, ki jih ni v zakonodaji Velike pomisleke glede številk v predlogu proračunov imajo poleg delodajalcev tudi sindikati. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je izpostavil, da se jim zdi za "eno racionalno, civilizirano, demokratično državo povsem nesprejemljivo, da operira z nekimi številkami, ki jih ni v zakonodaji". V tej luči je izpostavil, da si predlog obeta 150 milijonov evrov prihrankov z naslova pokojninske reforme.

Zelo kritični so tudi do predvidenega krčenja mase za plače v javnem sektorju za pet odstotkov. Po Štrukljevih besedah gre tu za prvi primer v zgodovini Slovenije, da ni bilo posvetovanja o tem vprašanju s sindikati. Skladno s tem želijo opozoriti na te in še nekatere nesprejemljive dele predlaganih proračunov. "Težko verjamem, da bi lahko poslanci tak proračun resno obravnavali. Predpostavljam, da ga bo morala vlada še enkrat vzeti v razmislek in narediti nekaj, kar ima rep in glavo," je sklenil.

Posedija skrbi, kako bo denar razdeljen Janez Posedi medtem verjame, da "globalne številke" v predlogu glede odhodkov in prihodkov stojijo, da pa bo to, kako bo denar razdeljen in kako se bo blagajno polnilo, odvisno od tega, kaj se bo dogajalo v prihodnjem mesecu, denimo, kakšna bo pokojninska reforma oz. ali bo sprejemljiva ali ne. Predvideni prihodki in odhodki po njegovem mnenju omogočajo "pameten dogovor".

Sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Miloš Utroša pa je povedal, da po njihovi oceni celoten dokument nagrajuje kapital in kaznuje delavce, ljudi, ki niso nič krivi za to krizo. Skladno s tem od vladne strani pričakujejo, da pojasni, od kot ta trend oz. smer predlaganih proračunov in da jih bo poslušala, ko bodo skušali argumentirati drugačne predloge.