Bomo šli na referendum o novem zakonu o parlamentarni preiskavi?

Pobudo so sprožili in prvo podpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.

"Gre za vprašanje, v kakšni državi želimo živeti"

Podpora, ki so jo prejeli, po njihovem mnenju kaže, da ljudje razumejo, da ne gre za vprašanje posameznih imen ali dnevne politike. "Gre za vprašanje, ali bomo tudi v prihodnje živeli v državi, kjer je politična moč omejena z zakonom in nadzorovana s pravnim varstvom ali pa v državi, kjer so mehanizmi nadzora povsem podrejeni politiki, in jih lahko ta uporablja za obračunavanje s kritiki," so navedli.

Novela zakona, ki jo je DZ sprejel preteklo sredo, namreč ukinja možnost, da bi se posamezniki, ki so predmet preiskave, pri ustavnem sodišču pritožili zoper nezakonito ustanovljene komisije ali njihove nezakonite sklepe. Odpravlja torej eno ključnih varovalk, ki danes preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav in zagotovilo, da o dopustnosti najhujših posegov v pravice posameznikov in organizacij ne odločajo zgolj politiki sami.

"Novela odpira vrata vzpostavljanju politične policije"

"Prav zato opozarjamo, da novela odpira vrata vzpostavljanju politične policije," so navedli. Politika bo lahko preko parlamentarnih komisij brez sodne odredbe preiskovala vsakogar, od bank pridobivala podatke o bančnih računih, od operaterjev podatke o zasebnih komunikacijah, od imetnikov gradiv avdio in videoposnetke, od policije, finančne uprave in drugih državnih organov pa vso dokumentacijo, ne da bi imeli preiskovanci možnost pravočasne pritožbe oziroma sodnega varstva.

Po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi bi v prvi fazi zadostovali podpisi 2500 volivcev. Za zahtevo za razpis referenduma pa morajo v 35 dneh zbrati najmanj 40 tisoč podpisov volivcev. Foto: STA

Ob tem so spomnili, da bo v sredo minilo natanko 38 let od ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic, v katerem so se pobudniki referenduma zavzemali za državo, v kateri bo posameznik zaščiten pred samovoljo oblasti. "To niso bile le osamosvojitvene parole, temveč temeljne vrednote, na katerih je nastala in še danes stoji samostojna Slovenija," so poudarili.

Pobuda za zaščito vseh, ki bi se lahko nekoč znašli na udaru oblasti

Referendumska pobuda zato ni pobuda za zaščito posameznih imen ali političnih opcij, pravijo. Je pobuda za zaščito vseh, ki bi se lahko nekoč znašli na udaru oblasti. "Demokracija ne temelji na zaupanju v trenutno oblast, temveč na varovalkah pred zlorabo oblasti. Prav te varovalke novela ukinja. Zato mora biti zaustavljena," so bili jasni.

"Novela zakona omogoča zlorabe s strani ne samo te, ampak vsakokratne politične večine in vzpostavlja trajno infrastrukturo za omejitev človekovih in državljanskih pravic," je na novinarski konferenci ob vložitvi podpisov dejal Franco Juri.

Prepričani so, da bodo državljani s 40 tisoč podpisi omogočili referendum, "na katerem bomo skupaj jasno povedali, da si v Sloveniji želimo demokracije, ne pa politične policije".

Zakon, ki ga želijo izpodbiti, po besedah Rastka Močnika povečuje državno represijo. "Temu se mi upiramo, ker mislimo, da je treba ustvariti družbo, kjer ne samo, da ne bo zatiranja, ampak tudi ne bo kapitalističnega izkoriščanja," je dodal.

Po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi bi v prvi fazi zadostovali podpisi 2500 volivcev. Za zahtevo za razpis referenduma pa morajo v 35 dneh zbrati najmanj 40 tisoč podpisov volivcev.

Novice DZ v potrjevanje četrte Janševe ministrske ekipe na četrtkovi izredni seji

Novice Janković: Noben referendum ne bo spremenil zdajšnjega stanja. Milijon evrov raje za otroška igrišča.

Novice Janša v zahvalah ob izvolitvi iz tujine zagotovil podporo Zahodnemu Balkanu in krepitvi EU

Novice Bregant po razkritju močno razočarana: Danes je boleč dan