Srbi imajo formulo za zmanjševanje javnega sektorja. Bi jim Slovenija lahko sledila?

Bodoči srbski premier Aleksandar Vučić napoveduje krčenje javnega sektorja in hkratno okrepitev zasebnega. Med 50 in 60 tisoč javnih uslužbencev namerava prerazporediti v storitveni sektor, pri čemer bo država sedmim do desetih zaposlenih v enem podjetju plačevala dajatve.

Bi Slovenija tokrat lahko posnemala Srbe?

Poskusiti ni greh "Ljudje, ki so se nameravali zaposliti v gospodarstvu, so to možnost imeli že do zdaj," pravi strokovnjak za iskanje vodstvenih kadrov Marko Mlakar, ki je glede vprašanja uspeha takšnega ukrepa zelo skeptičen.

Kot pravi, je to realno izvedljivo zgolj pri mladih, ki so v javnem sektorju zaposleni šele nekaj let, medtem ko so ljudje, ki so že deset, petnajst let javni uslužbenci, v realnem sektorju povsem nekonkurenčni. "Ti imajo namreč drugačno miselnost in se bodo težko znašli v podjetništvu, prevzgojiti pa jih je težko," poudarja Mlakar.

Kljub temu pravi, da ne bi bilo narobe, če bi tudi v Sloveniji poskusili izvesti tak ukrep, sploh ker je državna uprava prevelika za slovensko gospodarstvo.

Omejiti število dni dopusta in primerjalno znižati plače Precej bolj optimističen je ekonomist Anže Burger, ki se mu zdi srbski ukrep smiseln, saj bi država kljub subvencijam na dolgi rok privarčevala.

A meni, da bi bolj kot tak ukrep Sloveniji pomagalo, če bi: - javni sektor krčila prek naravnega upokojevanja z omejenim nadomeščanjem novih zaposlitev ter ga sočasno zdravo osveževala z mladimi kadri, - spremenila zakonske osnove za zaposlovanje v smeri deregulacije poklicev in odprave nepotrebnih politik in ukrepov, - omejila število dni dopusta v javnem sektorju na največ 25 dni, - spremenila višino plač v smeri, da bi bila plača zaposlenega v javnem sektorju z enako izobrazbo malenkost nižja od plače na trgu, saj ta zaposlitev ponuja večjo stopnjo varnosti.

Krčenje po načelu (ne)uspešnosti Edina sistemsko pravilna pot, s katero bi racionalizirali delovanje javnega sektorja, pa sta po mnenju ekonomista Mateja Lahovnika odpuščanje in nižanje plač po načelu (ne)uspešnosti. Kot pravi, linearno zniževanje plač vsem enako ne glede na rezultate njihovega dela ni pravično.

EU je namreč že pred leti sprejela skupni ocenjevalni okvir, po katerem naj bi države sistematično spremljale učinkovitost in uspešnost dela javnih uslužbencev. Slovenija bi ga po njegovem mnenju morala upoštevati.

Napaka je krčiti povsod enako Prav tako je po njegovem mnenju narobe, če vlada znižuje število zaposlenih v različnih delih javnega sektorja enako.

Ne drži namreč, da je ves javni sektor prevelik. Na eni strani imamo namreč "močno prenapihnjene" dele, kot so državna uprava, uradi in agencije, na drugi strani pa kadrovsko "podhranjene" dele, kot je zdravstvo.

Kot navaja Lahovnik, je Slovenija po podatkih Eurostata v vrhu po številu sodnikov na tisoč prebivalcev, a ima kljub temu neučinkovit pravosodni sistem, ki je med najslabšimi v EU, po drugi strani pa je po številu zdravnikov na tisoč prebivalcev krepko podhranjena oziroma daleč pod povprečjem EU.