V Bruslju se za zaprtimi vrati sestajajo evropski uradniki in predstavniki španske vlade, ki so v fazi oblikovanja načrta, ki bi rešil Španijo iz stiskajočih krempljev krize.
Čeprav je Španija sprva napovedovala, da Evropske unije (EU) ne bo zaprosila za pomoč pri reševanju dolžniške krize, se je le omehčala in se sestala z visokimi predstavniki EU-ja, s pomočjo katerih bo pripravila načrt za reševanje iz krize. EU bo tako španski vladi pomagal pri oblikovanju gospodarskih reform, ki pa naj se ne bi toliko osredotočala na nove varčevalne ukrepe. Več o načrtu pomoči pa bodo razkrili predvidoma prihodnji četrtek.
Kot navaja spletna stran Financial Times, naj bi se pogovori med špansko vlado in Evropsko komisijo (EK) osredotočali na tiste ukrepe, ki bi jih sicer zahtevali mednarodni posojevalci v okviru programa pomoči. Španska vlada, ki jo predstavlja finančni minister Luis de Guindos, in EK se bosta temeljito pogovorila o teh ukrepih, da bo vse dorečeno, ko bo Španija EU tudi uradno zaprosila za pomoč.
Bo španski premier le zaprosil za pomoč?
Že vnaprej dogovorjen program pomoči pa naj bi končal obotavljanje španskega premierja Mariana Rajoya, ki še vedno okleva, ali bi EU zaprosil za pomoč. Pritisk na premierja se vztrajno stopnjuje, k temu pa je pripomogel tudi načrt prvega moža Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija, ki je pred kratkim naznanil, da bo ECB začel odkupovati državne obveznice tistih držav, ki so najbolj zadolžene. Vendar pa lahko ECB začne z odkupovanjem obveznic šele po tem, ko za pomoč zaprosi dotična država v težavah, ki se je pripravljena podrediti zahtevam mednarodnih posojevalcev.
Čeprav bo EU od Španije zahteval strukturne reforme gospodarstva, bo EK po mnenju enega od evropskih uradnikov, ki je v pogovorih sodeloval, morda tudi zahteval, da nadaljuje z začetimi varčevalnimi ukrepi. Španija namreč ne bo dosegla cilja, ki ga je EU postavil za uresničevanje proračuna EU-ja.
Že mesece si želijo pomoč brez obvez
Španska vlada si sicer že mesece prizadeva, da bi ji EU omogočil pomoč, vendar brez dolgoročnih obvez. Kot že omenjeno, po tem, ko država zaprosi za finančno pomoč, mora z EU-jem sodelovati pri pripravi gospodarskih reform. Njene načrte je prekrižala Nemčija, ki je prepričana, da se mora država, ki zaprosi za finančno pomoč, držati določenih pravil in omogočiti spremljanje napredka s strani EU-ja.
Pritisk na špansko vlado pa se bo po oceni Financial Timesa še povečal prihodnji petek, ko bo vlada predstavila rezultate trimesečnega spremljanja svojega finančnega sistema. Takrat bo tudi znano, koliko evrov bi Španija potrebovala iz naslova evropskega mehanizma za stabilnost evra za dokapitalizacijo svojih bank.