Torek, 14. 11. 2017, 4.01
7 let
Soros vrgel oko na Gorenjsko banko #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,63
12
Zakaj lahko dejstvo, da se za nakup Gorenjske banke zanima finančni sklad Quantum Strategic Partners, ki ga upravlja George Soros, podre načrte največjemu srbskemu tajkunu Miodragu Kostiću?
V igro za nakup Gorenjske banke je vstopil nov ponudnik.
Po naših informacijah se za nakup banke, ki je že nekaj časa tarča največjega srbskega tajkuna Miodraga Kostića, zanima finančni sklad Quantum Strategic Partners (QSP), ki ga upravlja svetovno znani vlagatelj in milijarder George Soros.
Gre za sklad, ki od leta 2011 upravlja izključno premoženje družine Soros. V Sloveniji se v zadnjem obdobju zanima za nakup terjatev bank do Tuša in Mercatorja. V QSP naj bi že dobili soglasje konzorcija lastnikov Gorenjske banke, ki ga vodi Sava, za izvedbo skrbnega pregleda v banki.
Video: Planet TV
Koga vse zanima nakup?
Kot je znano, je konzorcij prodajalcev Gorenjske banke avgusta letos za 55-odstotni delež prejel dve ponudbi:
-
Miodrag Kostić je v začetku meseca za Gorenjsko banko ponudil višjo ceno.
AIK Banka je za delnico Gorenjske banke ponudila 280 evrov, - ameriški finančni sklad Apollo Global Management, ki že ima v lasti Novo KBM, pa okrog 235 evrov.
Obe ponudbi sta bili nižji od likvidacijske vrednosti delnice Gorenjske banke (298 evrov), ugotovljene v cenitvi, ki jo je Sava, največji lastnik banke, leta 2015 naročila v prisilni poravnavi. Če bi Sava delnice prodala pod to ceno, bi ustvarila izgubo, v kar zagotovo ne bi privolili niti njeni upniki na čelu z državo in finančnim skladom York Global Finance Offshore.
Toda Kostić je v začetku meseca za banko ponudil višjo ceno – in to natanko 298 evrov. Sočasno je pritisk na Savo stopnjevala tudi Banka Slovenije, ki je tej družbi naložila pol milijona evrov kazni, saj da ni v roku prodala svojega deleža v Gorenjski banki.
Zakaj Soros ni po Kostićevi meri?
Zanimanje enega od Sorosovih skladov bi lahko pomembno vplivalo na razplet zgodbe o prodaji Gorenjske banke, v kateri je Kostić do zdaj veljal za nespornega favorita. Iz rok bi mu vzela ključno orožje – "monopol" pri narekovanju cene v postopku prodaje.
George Soros se v Sloveniji v zadnjem času zanima za nakup terjatev bank do Tuša in Mercatorja.
Do zdaj je namreč Kostić zelo dobro izkoriščal svoj položaj. Na eni strani se je v postopku, ki ga vodi Unicredit, prikazoval kot domala edini resni kupec banke, ki jo je treba prodati. Na drugi strani je vedel, da lahko banko, s pomočjo katere bi lahko svoje finančne operacije prenesel v državo EU, prav zaradi tega dobi sorazmerno poceni.
A Kostićevi načrti bi se zdaj lahko podrli.
Neuradno: zadržki na Banki Slovenije
Že v kratkem naj bi Banka Slovenije odločala o podaljšanju dovoljenja za povečanje lastniškega deleža v Gorenjski banki, ki ga je v začetku leta odobrila AIK Banki.
Kot smo neuradno izvedeli, se je med posameznimi viceguvernerji ob tem znova pojavilo več pomislekov o (ne)primernosti Kostića kot potencialnega večinskega lastnika Gorenjske banke.
Teh zadržkov je bilo že pred odobritvijo prvega dovoljenja v svetu Banke Slovenije kar nekaj – največ zaradi številnih podjetij iz davčno ugodnejših držav, prek katerih Kostić obvladuje svojo lastniško mrežo.
Posameznike v centralni banki, ki jo vodi guverner Boštjan Jazbec, naj bi zdaj skrbelo, da bi Kostić Gorenjsko banko vpregel v financiranje lastnih tajkunskih poslov v Srbiji in Črni gori. Prav tako dejstvo, da je bilančna vsota AIK Banke enaka bilančni vsoti Gorenjske banke, zato je težko verjeti razlagi, da gre za strateškega lastnika.
Nova cenitev, ki …
Posameznike v centralni banki, ki jo vodi guverner Boštjan Jazbec, naj bi zdaj skrbelo, da bi Kostić Gorenjsko banko vpregel v financiranje lastnih tajkunskih poslov v Srbiji in Črni gori.
Po teh kriterijih bi se lahko sklad QSP, ki mu pri naložbenih odločitvah svetuje Soros Fund Management, izkazal kot manj tvegan lastnik. Sploh, ker sedanje vodstvo Banke Slovenije – kot nakazuje primer Nove KBM – med lastniki domačih bank očitno rado vidi finančne sklade. S predstavniki sklada QSP nam ni uspelo priti v stik.
Dodatna težava za Kostića je ponujena cena. Letošnje poslovanje Gorenjske banke je nad načrti. Več o tem pišemo v okvirju.
V Savi so zato naročili novo cenitev, ki je vrednost delnice Gorenjske banke določila bistveno višje. Približala naj bi se celo vrednosti 350 evrov.
Gorenjska banka z osmimi odstotki bruto dobička več
V prvih devetih mesecih je Gorenjska banka ustvarila 10,4 milijona evrov bruto dobička iz poslovanja, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Čisti dobiček se je v primerjalnem obdobju predvsem zaradi enkratnih dogodkov v lanskem letu zmanjšal za 44 odstotkov na 4,7 milijona evrov, so včeraj sporočili iz banke.
Uspelo ji je nekoliko povečati tržni delež, ki zdaj znaša 4,6 odstotka. Donos na kapital pred obdavčitvijo (4,73) za več kot enkrat presega tistega ob koncu 2015.
Prihodke iz obresti je banka v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za skoraj tri milijone evrov; na 24,2 milijona evrov. Opravnine, torej provizije, so znašale skoraj osem milijonov evrov, v primerjavi z istim obdobjem lani pa so bile višje za 14 odstotkov.
Bilančna vsota banke se je povečala za 14,6 odstotka na 1,73 milijarde evrov. Donos na kapitala pred obdavčitvijo znaša 4,73, kar je več kot 1x več kot ob koncu 2015, količnik najkakovostnejšega kapitala (Tier 1) pa je znašal 16,48.
… vrača žogico SDH
Žogica je tako pri dveh državnih lastnikih – Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) in Kapitalski družbi (Kad).
Po nekaterih informacijah naj bi se SDH neposredno vpletal v pogajanja med AIK Banko in lastniki Gorenjske banke, pri čemer naj bi bil precej naklonjen prodaji Kostiću. Zakaj, za zdaj ni jasno.
Že nekaj tednov se pogajanja vrtijo okrog Kostićeve zahteve, da morajo zdajšnji lastniki jamčiti za plačilo škode v primeru, če bo morala Gorenjska banka zaradi domnevno spornih preteklih poslov pri lastninjenju Iskratela plačati odškodnino.
V Banki Slovenije so zaradi spornega lastninjenja Iskratela ovadili upokojenega glavnega direktorja Andreja Polenca.
Vprašljive naj bi bile okoliščine izstopa nemškega Siemensa in Gorenjske banke leta 2009 iz lastništva Iskratela, saj so menedžerji in zaposleni kar 50-milijonsko breme njunega odhoda v celoti prenesli na Iskratel. Na sume izčrpavanja našega vodilnega proizvajalca telekomunikacijske opreme so naleteli v Banki Slovenije, ko so opravljali nadzor v Gorenjski banki.
V Banki Slovenije so zaradi tega ovadili upokojenega glavnega direktorja Andreja Polenca in nekdanjega finančnega direktorja Metoda Zaplotnika ter nekdanja člana uprave Gorenjske banke, ki je financirala posle, Gorazda Trčka in Srečka Korberja.
Se Kostić odkrito boji tekmeca?
V Savi naj bi Kostiću zagotovili, da bodo ta znesek na poseben račun vplačali njeni upniki: Kad, SDH in York, pri čemer naj bi ti prevzeli tudi delež ostalih manjših upnikov, ki imajo skupaj v lasti za okrog pet odstotkov terjatev do Save.
Do zdaj je Miodrag Kostić zelo dobro izkoriščal svoj položaj.
A Kostić bo imel pri tem novo težavo. Sava lahko namreč za ta znesek jamči le do konca prisilne poravnave, ki se izteče konec novembra 2019. Zelo malo možnosti je, da bi lastninjenje Iskratela do takrat dobilo epilog na sodišču.
Na okrožnem sodišču v Ljubljani so za Siol.net potrdili, da je zunajobravnavni senat razveljavil sklep o uvedbi sodne preiskave. O ponovni zahtevi za preiskavo sodišče še ni odločalo.
Tudi zato je v kuloarjih mogoče slišati špekulacije, da je Kostić na takšen dogovor pripravljen prav zaradi nevarnosti, ki jo vidi v ponudbi Sorosovega sklada.
12