So borzni vlagatelji lahko upravičeno zaskrbljeni?

Delnice na kitajskih borzah so letos izgubile 25 odstotkov vrednosti. Delnice na tokijski borzi so samo v tem tednu izgubile deset odstotkov vrednosti, od začetka leta pa že več kot 20 odstotkov. Indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 je izgubil skoraj desetino vrednosti, podobne izgube pa so imele tudi evropske borze. Čeprav so azijske borze tudi danes končale v rdečem, se je po nekaj negativnih dneh današnje trgovanje na pomembnejših evropskih borzah vendarle začelo bolj optimistično.

Ohlajanje kitajskega gospodarstva in nizke cene nafte Znaki, kot je ne primer gibanje cene nafte, in slabi podatki iz Kitajske so januarja večinoma pomenili pesimistične signale. "Razlogov za zaskrbljenost je bilo že na začetku leta veliko, dodatno pa so jo spodbudila vprašanja o finančnem stanju bank in govorice o novi recesiji," pojasnjuje Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine Alta.

Analitik Aleš Šoba iz KBM Infonda glavni razlog za padanje delniških trgov vidi v strahu vlagateljev, da bo svetovno gospodarstvo znova zašlo v recesijo. To posledično pomeni nižje prihodke in dobičke podjetij.

"Naše stališče ostaja, da je strah vlagateljev neupravičen. Vse skupaj bolj kaže na pretiran padec delnic, ki bi se moral ob neuresničitvi negativnega scenarija spreobrniti v močan odboj," pojasnjuje Šoba, ki napoveduje stabilizacijo razmer.

Zgolj korekcija ali začetek nove recesije? Šoba trenutni položaj primerja s padci globalnih delniških indeksov v letih 1998 in 2011. Kljub 20-odstotnemu padcu delniških trgov so vlagatelji obakrat hitro nadoknadili izgubljeno, zato ne pričakuje ponovitve finančne krize iz leta 2008.

"Po letu 1970 se je devetkrat zgodilo, da so delnice izgubile 20 odstotkov od vrha. Vlagatelj, ki je delnice kupil po teh padcih, je imel najpozneje po petih letih pozitiven donos," je optimističen Šoba.

Najbolje kaže negativnim scenarijem Bolj pesimističen je Stanovnik, ki glede na vsa prisotna tveganja težko izključi scenarij nadaljevanja oziroma celo pospešitve padca cen delnic. Glede na razvoj dogodkov je po njegovem mnenju mogočih več scenarijev, je pa res, da trenutno bolje kaže negativnim scenarijem.

Tehnična slika je namreč slaba, visoke korekcije pa dostikrat sprožijo paniko pri vlagateljih. Zaradi tega se ti začnejo pospešeno umikati s trgov. V prihodnjih mesecih zato napoveduje turbulentno obdobje, vlagatelji bodo kljub pozitivnim odbojem še naprej živčni, kljub vsemu pa jim ne svetuje popolnega umika z delniških trgov.

Na potezi so centralne banke Na drugi strani je Stanovnik prepričan, da centralne banke še niso rekle zadnje besede, saj so s svojimi ukrepi v letih 2014 in 2015 spodbudile rast trgov. "Tudi zdaj se čaka na bolj enoten poseg centralnih bank," pravi Stanovnik.

Po japonski, švicarski in evropski centralni banki je tudi švedska centralna banka sporočila, da bo še bolj znižala obrestno mero, ki je že zdaj negativna. Ameriška centralna banka potrebe za tovrsten ukrep za zdaj ne vidi.

"Vzporednice z letom 2008 lahko potegnemo predvsem v smislu, da se številne temeljne težave od takrat do zdaj niso razrešile, temveč so se le uspešno prekrile ali zamaknile," opozarja Stanovnik.

Okoliščine povsem drugačne kot pred osmimi leti Da danes obstaja majhna verjetnost ponovitve scenarija iz leta 2008 je na včerajšnjem dogodku na GZS poudaril tudi analitik in upravljavec Luka Gubo iz podjetja Financnitrgi.com.

Kot je dejal, se svetovno gospodarstvo in borza nahajata v povsem drugačnih okoliščinah kot pred osmimi leti. Izpostavil je predvsem dve dejstvi:

- trenutno ni podlage za večjo globalno krizo, saj v preteklih letih ni prišlo do pregrevanja gospodarstev in nastankov borznih ali ekonomskih balončkov, - po krizi leta 2008 se je zadolženost podjetij zmanjšala in tudi bančni sistemi so precej varnejši in stabilnejši.

Poudaril je, da makroekonomski podatki globalnega gospodarstva niso niti približno tako slabi, kot so bili na začetku krize. "Sicer drži, da se svetovna globalna rast počasi upočasnjuje, vendar za zdaj še vedno ostaja pozitivna. V 2016 se zato po vsej verjetnosti ne bo ponovil scenarij iz leta 2008", je dejal Gubo.

Zlato kot zavarovanje za izredne razmere Se je pa zaradi borznih špekulacij cena zlata od začetka leta zvišala za več kot deset odstotkov. Včeraj je prvič po več letih preseglo psihološko mejo 1.200 dolarjev (1.066 evrov) za unčo. Zlato je z vidika ohranjanja vrednosti in varnega zatočišča pred negativnim trendom na kapitalskih trgih zagotovo primerna naložba, a le v omejen obsegu. Je tudi visoko špekulativna naložba oziroma zavarovalna polica za primer hude gospodarske krize.

"Trenutna negotovost na delniških trgih daje zlatu svežino. Vsaj kratkoročno si lahko obetamo višje cene. Še posebej zdaj, ko so se znižala pričakovanja o dvigu obrestnih mer v ZDA. Prvi dvig namreč pričakujejo šele konec leta," pravi upravljavec vzajemnega sklada Alta Gold Miha Mihalj, ki odsvetuje več kot desetodstotno izpostavljenost portfelja do zlata.

Ko se bodo trgi stabilizirali, bo namreč zlato izgubilo svoj lesk, v ospredju pa bodo znova delniške naložbe.

Tudi analitik Šoba odsvetuje preveliko izpostavljenost zlatu, ki ni nikoli dosegalo donosov delnic. "Za dolgoročne vlagatelje so delnice bile in bodo najboljši generator premoženja," pravi.

Zadnja rast cene zlata po mnenju upravljalca Mateja Mazija iz družbe NLB Skladi v veliki meri temelji na slabih poslovnih rezultatih bank. Te so posledica predvsem znatnih pritiskov na marže bank in počasne rasti kreditne aktivnosti in ne sistemskih težav bančnega sektorja, kot smo jim bili priča v letu 2008.

"Vlagateljem zato svetujemo, da v času korekcije ohranijo mirno kri in da namesto paničnih odprodaj tveganih naložb ohranjajo ciljno strukturo svojega premoženja. V primeru, da vlagatelji vseeno želijo biti izpostavljeni zlatu pa jim svetujemo, da delež naložb v zlato znaša le nekaj odstotkov njihovega premoženja," zaključi Mazi.