Slovensko gospodarstvo je lani zraslo za 2,9 odstotka

Bruto domači proizvod (BDP) v tekočih cenah je v letu 2015 znašal 38,5 milijarde evrov, kar je nominalno za 3,3 odstotka več kot v letu 2014. Realno se je BDP povečal za 2,9 odstotka.

Zunanje povpraševanje je bilo podobno kot v letu 2014 glavni generator gospodarske rasti. Izvoz se je povečal za 5,2 odstotka. Čedalje pomembnejše postaja domače povpraševanje. Povečalo se je za 2,1 odstotka. Zasebno trošenje kot del domačega povpraševanja pa se je okrepilo za 1,7 odstotka, pojasnjujejo na statističnem uradu.

Gospodarski rasti so največ prispevale predelovalne dejavnosti Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v letu 2015 povečala za 2,9 odstotka. H gospodarski rasti so največ prispevale predelovalne dejavnosti, in sicer 1,2 odstotne točke.

BDP z izločenimi vplivi sezone in koledarja je bil, kot še poudarjajo na statističnem uradu, v četrtem četrtletju 2015 za 0,6 odstotka višji kot v prejšnjem četrtletju in za 2,6 odstotka višji kot v četrtem četrtletju 2014.

"Krize je konec takrat, ko se konča upočasnjevanje gospodarske aktivnosti" "Ali je Slovenija že iz krize? Teoretično gledano že zdavnaj – krize je konec takrat, ko se konča upočasnjevanje gospodarske aktivnosti. S tehničnega vidika se je to zgodilo v tretjem četrtletju 2013, če gledamo gospodarsko rast in zaposlenost, pa v drugem četrtletju 2014, ko sta oba kazalnika presegla dolgoročno povprečno rast," je povedal Anže Podnar s statističnega urada.

Mramor: Gospodarska rast dobra popotnica za naprej Rast BDP je bila po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja pričakovana.

"Takšna rast je mednarodno gledano visoka. Je rezultat trdega dela, omogoča izboljšanje bonitete Slovenije in je dobra popotnica za naprej," je danes objavljene podatke statističnega urada ob robu novinarske konference na temo davčne reforme komentiral Mramor.

Umar: Lanska rast v okviru jesenske napovedi Lanska rast bruto domačega proizvoda je po ugotovitvah Umarja v okviru pričakovanj iz jesenske napovedi. Po današnji objavi statističnega urada pa v Umarju začenjajo proces priprave pomladanske napovedi, ki jo bodo predstavili predvidoma v sredini marca.

Kot povzemajo v Uradu RS za makroekonomske analize iz razvoj (Umar), je najpomembnejši dejavnik rasti lani ostal izvoz, katerega rast se je ob koncu leta nekoliko zmanjšala. "To lahko povezujemo z upočasnjeno rastjo svetovne trgovine in upočasnitvijo gospodarske rasti v razvijajočih državah," so zapisali.

GZS in OZS: Visoka rast, a je potrebna previdnost Kljub visoki oceni gospodarske rasti v letu 2015 so pričakovanja za letos negotova – krhkost v mednarodnem okolju bi lahko z zamikom vplivala na izvoznike, posledično pa tudi na porabnike, menijo v GZS. OZS je zadovoljna z rastjo, a opozarja, da mora država z ukrepi podpirati tako izvoz kot domačo porabo.

"Mednarodno okolje je precej bolj krhko, finančni trgi so negotovi, na kar so pred kratkim opozorili tudi v OECD. Izvoz velikih članic EU na trge v razvoju že upada, kar naj bi se s tradicionalnim zamikom odrazilo tudi pri naročilih naših izvoznikov. Negativni vplivi bi se lahko prek znižanja naročil naših izvoznikov hitro prelili v previdnejše obnašanje porabnikov, kar bi zaustavilo porabo prebujenega slovenskega kupca," so zapisali.

Dodali so, da naj bi izpad evropskih sredstev iz iztekajoče finančne perspektive povzročil še eno slabo leto za gradbeno dejavnost.

Se bo rast odrazila tudi v plačah delavcev? Z gospodarsko rastjo so zadovoljni tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer pričakujejo, da se bo rast odrazila tudi v plačah delavcev, ki so prispevali k reševanju krize, povzročene s strani neodgovornih menedžerjev in nadzornih svetov družb in bank. Spodbudno je tudi okrevanje domače potrošnje, saj je bila ta ključni zaviralec gospodarske rasti v zadnjih letih in je ena izmed njenih ključnih komponent.

"Vsekakor pa nam ni razumljiva zdajšnja črnogledost GZS, ki po koncu krize želi, zaradi nam neznanih razlogov - verjetno tudi političnih, da bi se kriza nadaljevala," so zapisali v ZSSS.