Slovenski državni holding bi bil po prenovljenem zakonu delniška družba

Vsebina zakona je skladna s priporočili OECD in Evropske komisije, zakon pa po ocenah ministrstva tudi bolje določa status in delovanje holdinga. Na ministrstvu za finance so zapisali, da so pripravo popolnoma novega zakona zahtevali trenutni institucionalni okviri upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki ne omogočajo učinkovitega upravljanja skladnega z mednarodnimi smernicami in dobro prakso.

Upravljanje državnih naložb je v stalnem "prehodnem obdobju" že od sprejema novele zakona o SDH, ki pa po ocenah ministrstva teh težav ni razrešila, saj je temeljila na prenosu naložb države na holding, kar se je izkazalo za sporno, nesprejemljivo in v praksi neizvedljivo. Novi zakon sistema upravljanja ne pogojuje s prenosi premoženja ali sprejemom strategije. Odpravlja tudi več upravljavcev državnih naložb, ki zasledujejo različne poslovne cilje.

Tako kot v prejšnji verziji zakona tudi ta zakon predvideva preoblikovanje Slovenske odškodninske družbe (Sod) v Slovenski državni holding (SDH), na katerem bodo skoncentrirane vse naložbe upravljavcev premoženja. Zakon predvideva pripojitev Kapitalske družbe, DSU, in PDP k SDH. Holding bi bil z uveljavitvijo predloga organiziran kot delniška družba po zakonu o gospodarskih družbah, v lasti države, vlogo skupščine pa bi opravljala vlada.

Nadzorni svet po novem ne bi imel več devet članov Nadzorni svet po novem ne bi imel več devet članov, kot je predvideno v obstoječem zakonu, temveč pet. Nadzorni svet sicer po trenutno veljavnem zakonu imenuje DZ. Štiri kandidate predlaga vlada, štiri poslanske skupine in enega komisija za nadzor javnih financ. Zakon o SDH se sicer v teh določbah sploh še ni začel izvrševati, saj je postopek imenovanja nadzornikov zaradi politične krize v DZ obstal. Po novem bi nadzornike predlagala vlada na predlog ministrstva za finance. Temu bi pri izbiri kandidatov pomagala posebna strokovna skupina.

SDH bi imel poleg petčlanskega nadzornega sveta še tričlansko upravo in kadrovsko agencijo, kot bi se imenovala prenovljena akreditacijska komisija. To bo svetovalno telo uprave. "To bo zagotovilo enotnost, racionalnost, predvsem pa preglednost upravljanja državnega premoženja. Poleg tega bo preprečilo izgube glasovalnih pravic, neusklajena ravnanja, nepregledna odločanja, lobiranja in podobne ekscese, ki smo jim bili priča v zadnjem obdobju," so zapisali.

"Zakon natančneje določa status in delovanje holdinga" Zakon tudi, kot ocenjujejo na ministrstvu, natančneje določa status in delovanje holdinga. Pristojnosti organov SDH so razdeljene skladno z zakonom o gospodarskih družbah, pri čemer pa se upošteva dejstvo, da ima SDH tudi pristojnosti upravljanja premoženja države. "Zato so pogoji za članstvo v organih SDH bolj strogi, kot so bili prej, postopki imenovanja ne temeljijo več na političnih kvotah, temveč strokovnih kriterijih, razmejitev med nadzorom in vodenjem je bolj jasna, predvsem pa so odgovornosti bistveno večje," so poudarili na ministrstvu.

Poleg tega zakon zaostruje odškodninsko odgovornost oseb s pristojnostmi na področju upravljanja, ne le v razmerju do SDH, temveč tudi do Republike Slovenije in podaljšuje roke zastaranja. S tem predlogom zakona se tudi bolj konkretno določa upravljanje naložb SDH. Upravljavski postopki in kriteriji so jasno določeni in niso prepuščeni avtonomnim virom, kot je kodeks upravljanja. "Na ta način so pravila upravljanja za nosilce funkcij v SDH zavezujoča in kršitve pravil imajo jasne sankcije in posledice, česar v preteklosti ni bilo," so dodali.