Slovenski čebelarji to zimo izgubili okoli tretjino čebeljih družin

Zaradi slabega vremena - velika večina akacije je namreč pozebla - pričakujejo tudi slabšo letino medu.

Vzroki za letošnje izgube so različni Geografsko so bile izgube čebeljih družin precej enakomerne; od povprečja izstopa le Koroška, kjer so izgubili okoli sedem odstotkov čebeljih družin. Vzroki za letošnje izgube so različni. Poletno vreme se je začelo zelo pozno, oskrba čebel s cvetnim prahom in medičino pa je bila slaba, je pojasnil Noč.

Drugi razlog predsednik ČZS vidi v manj učinkovitem sredstvu za zatiranje zajedavca varoja. "Lani smo čebelarji večinoma uporabljali ekološko sredstvo, ki pa je manj učinkovito, zato so posledice hujše," je povedal.

"To je splošen evropski trend" Tudi v drugih evropskih državah so čebelarji beležili podobne izgube, ne glede na to, s čim so zatirali varojo. "To je splošen evropski trend," je dejal Noč. V Sloveniji so bile izgube pred tremi leti okoli 20-odstotne, lani približno 10-odstotne, letos pa odstopajo navzgor.

In kakšna bo letošnja letina? "Poleg tega, da je propadlo ogromno čebel, je velika večina akacije pozebla," je opozoril Noč. Akacija je ena glavnih paš in zaleže za okoli 30 odstotkov medu.

"Letos pa je velika večina akacije pozebla, razen Primorske, zato pričakujemo polovico manj medu kot v običajnih letinah, če bodo ostale paše povprečne," je pojasnil Noč. Če bodo ostale paše slabše, bo medu še manj, če bodo boljše, pa ga bo nekoliko več. Slovenski čebelarji sicer vsako leto pridelajo okoli 2000 ton visokokakovostnega medu.

Čebelarji prosijo za pomoč državo Noč čebelarjem svetuje, naj čim več čebeljih družin obnovijo, od države pa pričakuje, da bo čebelarjem pomagala v največji možni meri. Na državo so zato že naslovili pismo, v katerem jo prosijo, da čebelarjem pomaga s sredstvi iz sklada, iz katerega se financirajo naravne nesreče, je pojasnil Noč.

In kako hitro lahko čebelarji nadomestijo tako velike izgube? "Čebele se lahko razmnožujejo dokaj hitro, je pa res, da čebelar potem nima nobenega pridelka, vso energijo vlaga v razmnoževanje, za hranjenje čebel porabi tudi precej hrane. To se da storiti zmerno hitro, je pa gospodarska škoda ogromna," je pojasnil Noč in opozoril, da je zaradi velikih izgub čebeljih družin slabše tudi opraševanje.

"Brez čebel ne bo življenja" Zavedanje o pomenu čebel je po mnenju Noča sicer vsak dan večje. "Tudi čebelar je v družbi spoštovana osebnost. Vemo, da brez čebel ne bo življenja. Ljudje vedo, da je vsaka tretja žlica svetovne hrane odvisna od čebel," je povedal.

Časi so za čebelarje sicer težki, nič lažje ne bo niti v prihodnosti, saj je narava onesnažena, priča smo podnebnim spremembam, razširile so se številne bolezni - vse to ogroža čebele. "Če ljudje ne bi razumeli, da je treba s čebelami ravnati skrajno previdno, bi šlo čebelarjem še slabše," je prepričan Noč.

Sadi se bistveno več medovitih rastlin, manj je tudi zastrupitev, saj ljudje vse bolj pazijo, da škropijo zvečer. "Seveda se dogajajo posamični pomori, ampak opažamo, da se stvari vseeno izboljšujejo," je optimistično sklenil Noč.