Slovenska informacijska podjetja zanimiva prevzemna tarča

Možnih razlogov za pripravljenost na prodajo je po besedah Nenada Šutanovca več. "Lastniki so lahko denimo že v letih in razmišljajo o tem, ali vstopiti v tržno transformacijo ali podjetje raje prodati. Danes je vse pomembneje iskati nove trge, kar je lahko za mnoga podjetja kar velik zalogaj. To še posebej velja za tista, ki v preteklosti niso imela tako dobro razvite prodajne funkcije," je dejal.

Prav krepitev prodajnih strategij in sinergije na novih trgih sta po njegovem mnenju dva ključna doprinosa tujega lastništva. "Seveda pa razvoj zahteva tudi kapital, ki ga je v Sloveniji relativno malo," je dodal direktor združenja, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

S prevzemi do močnih igralcev

Med pomembnejšimi dosedanjimi prevzemi Šutanovac izpostavlja podjetje Hermes Plus, ki se je konec devetdesetih let združilo z avstrijskim podjetjem S&T in dobilo ime S&T Slovenija. "To podjetje ni bilo odlično pozicionirano le v Sloveniji, temveč v celotni regiji," je dejal. Navedel je tudi prodajo podjetja Hermes Softlab, ki je leta 2008 prešlo v last srbske skupine Comtrade in prevzelo njeno ime.

Med prevzemi v zadnjem obdobju je izpostavil podjetje Nil, ki velja za enega največjih dobaviteljev informacijske tehnologije državi. Nil je konec februarja prešel v roke danske družbe Conscia, enega vodilnih evropskih ponudnikov IKT infrastrukture in naprednih IKT storitev. Kot so takrat v Nilu pojasnili za STA, po prevzemu podjetja ne bo sprememb, delovna mesta ostajajo v Sloveniji.

Novice Slovenski proizvajalec laserjev Optotek iz japonskih v francoske roke

Tuje lastnike so med drugim dobili tudi Infotehna, ki se je po prevzemu s strani luksemburške družbe Amplexor preimenovala v Amplexor Adriatic, Halcom, ki ga je prevzelo ameriško podjetje Emphasys Software, del kanadske skupine Constellation Software, in Actual I.T., ki je v lasti italijanske skupine DBA Group.

Pod slednjo je prešel tudi Unistar, podjetje Klika je prevzel eden vodilnih svetovnih ponudnikov podatkov in statistik, povezanih s športom, Sportradar, Saop pa je postal del mednarodne skupine Solitea.

IKT podjetja so zanimiva tudi za slovenske družbe iz tradicionalnih panog, je spomnil Šutanovac. "Petrol je denimo kupil Mbills, Metrel Kopo, Kolektor pa nekaj manjših startupov. Tu sta še startupa Outfit7 in Zemanta, ki sta bila prodana in pospešeno delujeta naprej," je naštel.

Sklad ni nujno slab lastnik

Novega lastnika ima po novem tudi del poslovanja enega vodilnih slovenskih IKT podjetij Adacte. Njena krovna družba Adacta Holding je del poslovanja, ki je povezano s svetovanjem, razvojem in uvajanjem rešitev Microsoft Dynamics, Qlik in Cornerstone, prodala skupini BE-terna v lasti nemškega sklada Deutsche Private Equity (DPE). Razvoj rešitev za zavarovalnice pa ostaja v lasti Adacte Holdinga.

Kot je ocenil Šutanovac, mnoga podjetja v rešitvah za zavarovalnice vidijo poseben potencial in tega trga zato ne želijo zapustiti. "Na drugih področjih so možnosti za manjša podjetja po drugi strani precej omejene, zato ta tiste dejavnosti raje prodajo," je povedal.

Tudi v primeru, da lastništvo podjetja prevzame sklad, strateški razvoj podjetja po mnenju Šutanovca ni nujno ogrožen. "Tudi skladi lahko iščejo kompatibilnosti v vsebini in ne le kratkoročnih dobičkov," je dejal.

Prihodnji trend odvisen tudi od razpoložljivih kadrov

Šutanovac verjame, da bo do prevzemov slovenskih informacijskih podjetij prihajalo še nekaj časa. "Vesel pa bi bil, če bi bil domači kapital močnejši, da bi IKT sektor krepili z združevanji domačih podjetij," je dodal.

Usoda IKT sektorja je sicer močno odvisna od razpoložljivosti ustreznih kadrov, ki so na tem področju zaradi globaliziranosti IKT industrije še posebej mobilni. "Poleg tega je v Sloveniji premalo mladih diplomantov za vse potrebe, zato člani našega združenja iščejo možnosti za sodelovanje tudi s tujimi kadri. Pri tem ne gre več le za države bivše Jugoslavije, temveč tudi države, kot sta Poljska in Ukrajina," je pojasnil.

V Sloveniji bi se morali po Šutanovčevem mnenju osredotočiti na razvoj zahtevnih znanj in rešitev ter na inovativnost. Strokovnjakov namreč res primanjkuje, a imamo visoko raven znanja ter visoko produktivnost in kakovost razvoja programske opreme. "Verjamem, da je v tem prihodnost," je še poudaril.