Slovenska industrija med najmanj konkurenčnimi v EU

V najboljši skupini držav z visoko stopnjo konkurenčnosti, ki se izboljšuje, so Nizozemska, Nemčija, Danska in Irska, ugotavlja Evropska komisija v danes objavljenih poročilih.

Visoko stopnjo konkurenčnosti, ki pa stagnira ali upada, po navedbah komisije beležijo Belgija, Velika Britanija, Avstrija, Francija, Italija, Luksemburg, Švedska in Finska.

V skupini držav s skromno stopnjo konkurenčnosti, ki pa se izboljšuje, so Estonija, Litva, Španija, Latvija, Češka, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Grčija.

Komisija sicer v dveh letnih poročilih o konkurenčnosti industrije v EU ugotavlja, da ima evropska industrija številne konkurenčne prednosti, ki bi jih bilo treba kljub težkim gospodarskim razmeram izkoristiti za spodbujanje gospodarske rasti.

EU namreč na splošno pri proizvodnji ohranja konkurenčno prednost z visoko usposobljenimi delavci, visoko stopnjo izvoza blaga ter konkurenčnimi prednostmi, povezanimi s kompleksnimi in visokokakovostnimi proizvodi, izpostavlja komisija.

Obenem pa opozarja, da morajo članice za zagotovitev rasti nujno ukrepati na več področjih, ki povzročajo skrbi: okrepiti investicije, izboljšati dostop malih in srednjih podjetij do bančnih posojil, učinkovitost javne uprave, dostop do tujih trgov in inovacije ter nasloviti problem visokih cen energije.

Marko Jaklič: Tudi razvojnih dokumentov ne znamo več pisati Ocena Evropske komisije ekonomistov ne preseneča. Po besedah Marka Jakliča z ljubljanske ekonomske fakultete bi Slovenija nujno potrebovala celovito proizvodno politiko ter reformo inovacijskih sistemov in procesov. "Dejstvo je, da Slovenija potrebuje operativno ne samo celovito industrijsko, ampak tudi proizvodno politiko," je povedal Jaklič. Industrijsko politiko sicer formalno imamo, ampak je po njegovem neoperativna.

Jaklič je izpostavil, da smo bili v Sloveniji v preteklosti sposobni pisati solidne razvojne dokumente, škripalo pa je pri izvedbi. "V novejšem času, še posebej v luči nove evropske finančne perspektive, pa na Evropski komisiji ugotavljajo, da tudi razvojnih dokumentov ne znamo več pisati," je opazil.

Rasto Ovin: Podjetja nekonkurenčna zaradi razdolževanja Rasto Ovin z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete je podobno menil, da je ocena Evropske komisije dokaj realna, pri čemer je izpostavil, da v veliko podjetjih poteka razdolževanje, zaradi finančne slike pa imajo slabe možnosti za nova posojila za naložbe v novo tehnologijo.

"Poleg gornjih cikličnih vzrokov so relevantni seveda tudi dolgoročni. Od osamosvojitve naprej prevladuje razmišljanje, da se bomo vključevali v mednarodno gospodarstvo oziroma gospodarstvo EU v glavnem le z izvozom," izpostavila Ovin. EU je po njegovih besedah za pametne priložnost, kako priti do sredstev za nove naložbe v tehnologijo, s tem pa tudi do znanja in do novih trgovinskih povezav in poti. "Tisti, ki bo želel v glavnem vse storiti sam, bo pač teže (če sploh) spremljal tiste, ki delajo tako," je opozoril.

Maks Tajnikar na ocene konkurenčnosti ne da veliko Maks Tajnikar, prav tako z ljubljanske ekonomske fakultete, pa nasprotno poudarja, da na različne ocene konkurenčnosti sicer ne da veliko, saj so običajno "zelo formalne in skregane z ekonomsko teorijo". "Konkurenčnost se edino objektivno meri na trgu. Če upoštevamo trenutne odlične rezultate slovenskega gospodarstva v izvozu, torej na tujih trgih z zares zaostreno konkurenco, in če se zavedamo, da glavnino tega izvoza dela prav industrija, potem smo vsaj v tem trenutku med najbolj konkurenčnimi državami v EU," je poudaril.

V Sloveniji že od začetka naše samostojnosti teče proces deindustrializacije, znotraj njega pa proces specializacije in tudi prestrukturiranja. "Nič od tega ni slabo, a ne daje rezultatov hitro, in pogosto je boleče," je podčrtal Tajnikar. Kot kaže uspeh nekaterih naših manjših in srednje velikih podjetij, bo Slovenija sama lahko v industriji uspešna le na določenih tržnih nišah, sicer pa bo lahko uspešna le v povezavi z velikimi svetovnimi podjetji.

"Res pa je, da bi številna naša industrijska podjetja lahko danes bila nosilec razvoja in konkurenčnosti, če bi jih pravi čas prestrukturirali in jih ne bi prav mazohistično prepustili propadu. To velja tudi za sedanji trenutek. Res ni jasno, ali smo tako malomarni in zanikrni, ali pa so zadaj skriti neki interesi," je kritičen Tajnikar.