Četrtek, 11. 9. 2014, 16.05
7 let, 9 mesecev
Slovenska industrija med najmanj konkurenčnimi v EU
V najboljši skupini držav z visoko stopnjo konkurenčnosti, ki se izboljšuje, so Nizozemska, Nemčija, Danska in Irska, ugotavlja Evropska komisija v danes objavljenih poročilih.
Visoko stopnjo konkurenčnosti, ki pa stagnira ali upada, po navedbah komisije beležijo Belgija, Velika Britanija, Avstrija, Francija, Italija, Luksemburg, Švedska in Finska.
V skupini držav s skromno stopnjo konkurenčnosti, ki pa se izboljšuje, so Estonija, Litva, Španija, Latvija, Češka, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Grčija.
Komisija sicer v dveh letnih poročilih o konkurenčnosti industrije v EU ugotavlja, da ima evropska industrija številne konkurenčne prednosti, ki bi jih bilo treba kljub težkim gospodarskim razmeram izkoristiti za spodbujanje gospodarske rasti.
EU namreč na splošno pri proizvodnji ohranja konkurenčno prednost z visoko usposobljenimi delavci, visoko stopnjo izvoza blaga ter konkurenčnimi prednostmi, povezanimi s kompleksnimi in visokokakovostnimi proizvodi, izpostavlja komisija.
Obenem pa opozarja, da morajo članice za zagotovitev rasti nujno ukrepati na več področjih, ki povzročajo skrbi: okrepiti investicije, izboljšati dostop malih in srednjih podjetij do bančnih posojil, učinkovitost javne uprave, dostop do tujih trgov in inovacije ter nasloviti problem visokih cen energije.
Jaklič je izpostavil, da smo bili v Sloveniji v preteklosti sposobni pisati solidne razvojne dokumente, škripalo pa je pri izvedbi. "V novejšem času, še posebej v luči nove evropske finančne perspektive, pa na Evropski komisiji ugotavljajo, da tudi razvojnih dokumentov ne znamo več pisati," je opazil.
"Poleg gornjih cikličnih vzrokov so relevantni seveda tudi dolgoročni. Od osamosvojitve naprej prevladuje razmišljanje, da se bomo vključevali v mednarodno gospodarstvo oziroma gospodarstvo EU v glavnem le z izvozom," izpostavila Ovin. EU je po njegovih besedah za pametne priložnost, kako priti do sredstev za nove naložbe v tehnologijo, s tem pa tudi do znanja in do novih trgovinskih povezav in poti. "Tisti, ki bo želel v glavnem vse storiti sam, bo pač teže (če sploh) spremljal tiste, ki delajo tako," je opozoril.
V Sloveniji že od začetka naše samostojnosti teče proces deindustrializacije, znotraj njega pa proces specializacije in tudi prestrukturiranja. "Nič od tega ni slabo, a ne daje rezultatov hitro, in pogosto je boleče," je podčrtal Tajnikar. Kot kaže uspeh nekaterih naših manjših in srednje velikih podjetij, bo Slovenija sama lahko v industriji uspešna le na določenih tržnih nišah, sicer pa bo lahko uspešna le v povezavi z velikimi svetovnimi podjetji.
"Res pa je, da bi številna naša industrijska podjetja lahko danes bila nosilec razvoja in konkurenčnosti, če bi jih pravi čas prestrukturirali in jih ne bi prav mazohistično prepustili propadu. To velja tudi za sedanji trenutek. Res ni jasno, ali smo tako malomarni in zanikrni, ali pa so zadaj skriti neki interesi," je kritičen Tajnikar.