Sreda, 24. 6. 2020, 14.49
4 leta, 5 mesecev
Šircelj: Banke bodo pri okrevanju gospodarstva zelo pomembne #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
1
Banke bi morale v krhkem obdobju po epidemiji covid-19 po mnenju finančnega ministra Andreja Širclja bolj kot lastno dobičkonosnost zasledovati cilj ohranjanja delovnih mest in podjetij v celoti. "Gledati je treba na dolgi rok, gospodarstvo ne more brez bank, prav tako banke ne morejo brez gospodarstva," je prepričan minister, poroča STA.
Šircelj je na današnji tradicionalni bančni konferenci v organizaciji Združenja bank Slovenije v Ljubljani dejal, da trdno verjame v uspešno okrevanje slovenskega gospodarstva po krizi, ki jo je povzročila epidemija svetovnih razsežnosti. Zelo pomemben delež k temu okrevanju pa bodo prispevale tudi banke, je položil na srce navzočim bankirjem.
Spomnil je, da je vlada je v marcu kmalu po razglasitvi epidemije sprejela številne ukrepe za omilitev posledic krize, kar nekaj ukrepov pa se je nanašalo na bančni sektor, med njimi tudi možnost enoletnega odloga odplačevanja posojil za vse posojilojemalce ter oblikovanje jamstvene sheme za posojila podjetij pri poslovnih bankah.
"Cilj teh ukrepov je bil ohranitev delovnih mest, ohranitev podjetij," je poudaril Šircelj in dodal: "Tu bi apeliral na banke, da dajejo temu cilju v tem obdobju nekoliko večji poudarek pred ciljem dobičkonosnosti."
Eden prvih ukrepov je bil zakon o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti posojilojemalcev, po katerem lahko posojilojemalci pri banki zaprosijo za enoletni odlog odplačevanja svojih obveznosti. To je vplivalo na poslovanje in denarni tok bank, je potrdil minister.
"Cilj je ohranitev delovnih mest," pravi Andrej Šircelj.
Prav tako je bilo že od začetka zamišljeno, da se v obdobju odloga odplačevanja posojil na odloženi del glavnice obračunavajo obresti. "V nasprotnem primeru bi ta interventni ukrep negativno vplival na finančno stanje bank," je ugotovil Šircelj.
Zatrdil je, da je vlada pri pripravi tega ukrepa zasledovala ustrezno ravnovesje med skrbjo za državljane in podjetja ter stabilnostjo bančnega sistema na drugi strani.
Še več si v gospodarstvu obetajo od zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covid-19, ki predvideva oblikovanje jamstvene sheme, s katero bo država jamčila za najeta posojila podjetij pri bankah.
"Računamo na likvidna sredstva," je dejal predsednik OZS Branko Meh, predsednik GZS Boštjan Gorjup pa je izrazil prepričanje, da je mogoče z dodatno finančno injekcijo, ki bo prišla v okviru jamstvene sheme, narediti veliko dobrega v zelo kratkem času.
Zakon, ki velja že skoraj dva meseca, sicer še ni zaživel, saj manjka še izvedbena uredba. A zdaj je pripravljena in usklajena tudi ta, je zatrdil Šircelj in njeno sprejetje napovedal na eni prihodnjih sej vlade.
Ali bi lahko vlada izvedbeno uredbo sprejela že na današnji seji, minister ni povedal, je pa izrazil prepričanje, da se bo z vzpostavitvijo jamstvene sheme padanje kreditiranja, ki smo mu priča, prelilo v ravno črto in se kasneje začelo dvigovati, če se epidemija ne bo ponovila.
Navzoči so se strinjali, da se je vlada na zaostritev razmer ob epidemiji odzvala hitro. "Tokrat so bili ukrepi sprejeti hitro," je dejala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.
Predsednik NLB Blaž Brodnjak pa je ugotovil: "V prejšnji krizi smo potrebovali leta, da smo se premaknili z mrtve točke, zdaj pa so bili ukrep sprejeti v kratkem času." V imenu bančnikov je napovedal, da bodo delovali odgovorno.
Finančna kriza nas je naučila, da oklevanje s sprejemanjem ukrepov ni dobro, se je strinjal tudi viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc.
"Delovali bomo odgovorno," pravi Blaž Brodnjak.
O bančnem sistemu v Sloveniji je dejal, da je ostal kapitalsko močan. Letos bo po analizah Banke Slovenije posloval okoli ničle, potem ko je lani ustvaril izjemnih 600 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo.
Obseg gospodarske aktivnosti, katere znaki ohlajanja so se nakazovali že lani v podobnem času, vendar ne tudi upad, se bo letos po ocenah centralne banke skrčil za 6,5 odstotka. V prihodnjih petih letih bo gospodarsko okrevanje razmeroma močno, če seveda ne bo drugega vala okužb, je dodal Dolenc.
Dolenc je moral poslušati tudi kritike na račun zaostritve pogojev kreditiranja prebivalstva, za katerega se je lani novembra odločila Banka Slovenije. "Banke sedimo na denarju," je dejal Brodnjak in opozoril, da pri sprejemanju tega ukrepa ni bilo nobenega dialoga.
Zatrdil je, da imajo banke same dovolj znanja in tudi znajo same presoditi, kdo je tvegan posojilojemalec, poroča STA.
1