Petek,
24. 5. 2019,
15.15

Osveženo pred

5 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

34

Natisni članek

Natisni članek

Anton Rop Marjan Rekar Janez Zemljarič Korotansko naselje

Petek, 24. 5. 2019, 15.15

5 let, 7 mesecev

Rop, Zemljarič in Rekar obupali

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

34

Tone Rop, Janez Zemljarič | Foto Simon Plestenjak in STA

Foto: Simon Plestenjak in STA

Zakaj se trojica vplivnežev, ki je skušala oživeti nepremičninski projekt v Ljubljani, po nekaj več kot dveh mesecih razhaja? In kakšno vlogo pri tem so imela razkritja o slamnatih podjetjih iz davčnih oaz, ki se skrivajo v ozadju?

Anton Rop, Janez Zemljarič in Marjan Rekar so v začetku marca letos združili moči in napovedali oživitev projekta Korotansko naselje na severu Ljubljane. Šlo bi za izgradnjo 800 stanovanj na zemljišču med Litostrojsko cesto in severno ljubljansko obvoznico.

Več deset milijonov evrov vreden nepremičninski projekt, katerega zametki segajo v obdobje zadnje vlade LDS, ki jo je vodil Rop, je bil zaradi krize vrsto let na hladnem. Lastniki zemljišča, ki se skrivajo za slamnatimi podjetji iz davčnih oaz, so čakali na boljše čase na nepremičninskem in finančnem trgu.

Zdaj so jih tudi dočakali. Napoved, da bo projekt Korotansko naselje prevzela trojica z močnimi povezavami v politiki in gospodarstvu, ki je bila po lastnih besedah povabljena k sodelovanju, pa je dala vedeti, da bi lahko na zemljišču že kmalu začeli brneti gradbeni stroji.

Tone Rop, Janez Zemljarič
Novice Kaj imajo skupnega afera Orion, Anton Rop in Janez Zemljarič

Zaprli podjetje

Toda projekta očitno še nekaj časa ne bo, saj se Rop, Zemljarič in Rekar po nekaj več kot dveh mesecih razhajajo. Podjetje Carantanium, prek katerega so želeli izpeljati projekt, bo namreč na podlagi sklepa družbenikov v kratkem izbrisano iz sodnega registra.

Zakaj se umikajo iz projekta in ali se je zapletlo pri pogovorih z bankami, ki bi financirale odkup zemljišča in izgradnjo stanovanj, pri vpletenih nismo mogli preveriti.

V vsakem primeru je razkritje, da bodo Rop, Zemljarič in Rekar v Ljubljani gradili stanovanja, močno odmevalo v javnosti. Ne le zato, ker gre za tri imena, ki so zaznamovala slovensko politično in gospodarsko zgodovino, ampak tudi zaradi vprašljive zgodovine projekta.

Korotansko naselje | Foto: MOL Foto: MOL

Slamnata podjetja in neznani lastniki

Zemljišče, na katerem bi gradili stanovanja, je večino časa v lasti podjetij poštnih nabiralnikov, katerih lastništvo se konča v davčnih oazah oziroma državah, iz katerih ni mogoče pridobiti nobenih podatkov o tem, kdo se skriva v ozadju.

V preprodajo zemljišč so bili vpleteni tudi nekateri ključni igralci iz posojilne afere Orion, ki je leta 2004 pretresala Ropovo vlado, pozneje pa so se lotili novega posla. Številnim vplivnim posameznikom so pomagali skrivati premoženje pred upniki in državo.

  1. Zemljišče je bilo sprva v lasti industrijskega velikana Litostroja, po njegovem stečaju pa je prešlo v last Slovenske razvojne družbe (Srd). Slednja ga je leta 2003 za 755 tisoč evrov prodala podjetniku Primož Kocuvan, za kar je ta moral najeti posojilo pri Hypo Alpe Adria Bank.
  2. Dve leti pozneje ga je Kovucan prodal londonskemu podjetju Westbrook Estate, katerega lastniška veriga se konča v ameriški davčni oazi Delaware. Britansko podjetje je z Mestno občino Ljubljana pod vodstvom župana Zorana Jankovića podpisalo tudi predpogodbo o prodaji 46 stanovanj.
  3. Leta 2010 se je kot začasni lastnik zemljišča pojavilo slovaško podjetje Salgari, ki so ga obvladovali ljudje iz posojilne afere Orion. Še istega leta je lastnik zemljišča postalo podjetje Marwood Tech, registrirano na otoku Man, britanski davčni oazi.

Davčna oaza, plaža | Foto: Thinkstock Foto: Thinkstock Do danes tako ni jasno:

- od kod je prišel denar za odkup zemljišča, ki ga je plačalo podjetje Westbrook Estate. Po naših podatkih je bilo del mreže podjetij, ki uradno nimajo premoženja, račune pa imajo v avstrijskih bankah ob slovenski meji. Dokumenti kažejo, da so se na podjetja iz te mreže stekale večje vsote denarja neznanega izvora. Knjigovodska vrednost zemljišča znaša dobrih 30 milijonov evrov;

- kdo je resnični lastnik lastnik zemljišča. Sledi za vsemi vpletenimi podjetji so izginile v mrežah poštnih nabiralnikov in slamnatih podjetij iz davčnih oaz.