Andreja Lončar

Petek,
29. 7. 2016,
13.02

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

12

Natisni članek

Natisni članek

Petišovci nafta Petrol

Petek, 29. 7. 2016, 13.02

7 let, 1 mesec

Kar so slovenski okoljevarstveniki blokirali, Hrvati sprejemajo z odprtimi rokami

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

12

Plin plinovod | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

Potem ko je upravno sodišče maja slovensko-britanski navezi, ki načrtuje črpanje plina iz domnevno bogatega lendavskega nahajališča, odpravilo okoljevarstveno dovoljenje za postavitev naprave za čiščenje plina, so podjetja našla alternativo. Neočiščen plin iz Petišovcev bodo prodajali hrvaški INI, ki bo plin očistila v svoji postaji na Hrvaškem.

Slovenski Geoenergo v lasti Petrola in Nafte Lendava je sklenil pogodbo s hrvaško naftno družbo INA za prodajo surovega naravnega (neočiščenega) plina v Petišovcih. 

Geoenergo bo za dobavo plina do kupca uporabil pridobivalni plinovod družbe INA iz Lendave proti Hrvaški. Na meji med državama bo plin prevzela INA in ga po novozgrajenem pridobivalnem plinovodu dobavila v svojo centralno plinsko postajo Molve ter ga tam prečistila za namen končne prodaje.

Za vzpostavitev proizvodnje morata podjetji zgraditi povezavo med vrtinama ter pridobivalnim plinovodom v Lendavi. Preizkusna proizvodnja naj bi stekla v decembru, prodaja plina pa nato v prvih mesecih leta 2017. Podjetji sta sklenili pogodbo za dobo enega leta.

Plin bodo iz Petišovcev pošiljali na centralno plinsko postajo Molve

Sodna zmaga okoljevarstvenikov

Sklenjena pogodba je nekakšen preobrat po dogajanju v maju, ko je upravno sodišče ugodilo okoljevarstvenikom in odpravilo dovoljenje Arsa za postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina in ločevanje nafte na polju v Petišovcih.

Upravno sodišče je - po že do tedaj dolgotrajnem postopku - maja razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje in postopek vrnilo v ponovno odločanje Agenciji RS za okolje. Kot smo poročali, so kot razlog navedli, da je bil postopek voden po starih predpisih, po mnenju sodišča pa bi moral biti po novi uredbi iz leta 2014. 

Čeprav so napovedovali, da ne bodo odnehali, so tedaj vlagatelji (Geoenergo, Ascent Slovenia, ki je podružnica londonskega podjetja Ascent Resources, in Petrol Geoterm) za Siol.net izrazili razočaranje nad potezo sodišča. Kot so povedali tedaj, bi investicija v Slovenijo v prihodnjih petih letih neposredno pripeljala 20 milijonov evrov, v celotni življenjski dobi pa petkrat več denarja. 

INA bo plin dobavila v svojo centralno plinsko postajo Molve ter ga tam prečistila za namen končne prodaje. | Foto: Ina.hr INA bo plin dobavila v svojo centralno plinsko postajo Molve ter ga tam prečistila za namen končne prodaje. Foto: Ina.hr

Izgubljamo davke in delovna mesta

"Podpis sporazuma nam omogoča, da po dolgih letih težav in nerazumnih preprek končno začnemo proizvajati plin iz vrtin, ki sta bili uspešno izvedeni že leta 2011," podpis pogodbe komentira direktor družbe Geoenergo Miha Valentinčič.

Britanski Ascent Resources ter slovenski podjetji Geoenergo (v lasti Petrola in Nafte Lendava) in Petrol Geoterm, ki se skupaj lotevajo projekta v Petišovcih, bi po prvotni ideji v Sloveniji črpali in čistili plin ter ga tu tudi prodajali. S tem bi za začetek prinesli okrog deset delovnih mest, država bi pobrala davke, Slovenci bi lahko imeli vsaj delno samooskrbo s plinom.

Koliko posla in delovnih mest se s tem - vsaj za eno leto - premika k južnim sosedom, ni znano.

Še se bodo trudili za blagoslov okoljske agencije

Valentinčič pa dodaja, da se bodo v podjetju še naprej trudili tudi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih, v kateri bi plin lahko sami prečistili in ga predali v slovensko prenosno omrežje. S tem bi regiji prinesli dodano vrednost ter Sloveniji omogočili delno samooskrbo z zemeljskim plinom, pravi.

Pri projektu bodo vztrajali tudi njihovi partnerji, slovenska podružnica britanskega podjetja Ascent Resources. Dejan Božič iz podjetja Ascent Resources je ob podpisu pogodbe dejal, da so še naprej pripravljeni finančno podpirati razvoj plinskega polja, v katerega so Britanci po njegovih besedah do zdaj vložili 42 milijonov evrov.