Panika: ukrajinska valuta se seseda, Gazprom izgubil deset milijard dolarjev

Ta del države je eden najrazvitejših, močni sta predvsem težka industrija in seveda naftna industrija. Že Hitler je v drugi svetovni vojni videl pomembnost Krima in si tam postavil oporišče, preden je nadaljeval svoj napad na Leningrad in Stalingrad.

V mestu Sevastopol na jugozahodu Krima ima ruska mornarica največjo floto bojnih ladij in podmornic na Črnem morju. Po razpadu Sovjetske zveze je bil sklenjen dogovor, da bodo Rusi v pristanišču ostali vse do leta 2042, kar je zdaj za Ruse zelo priročno, saj imajo veliko število vojaških sil že pripravljenih na spopad na Krimu.

Pričakovati je kar polovičen upad izvoza v Ukrajino Ker gre skozi ukrajinske plinovode večina plina v Evropo, je ta spor še toliko bolj problematičen. Največji ruski proizvajalec plina Gazprom je že objavil, da bo pretok plina na Zahod omejen v primeru resnejših nesoglasij, kar verjetno pomeni, da bodo "pipico" zaprli, ko jim bo Putin ukazal. Cene plina so tako že pod nakupnimi pritiski in posledično naraščajo.

Tudi slovenska podjetja lahko občutijo krimsko krizo pri svojem poslovanju z Ukrajino. Po besedah predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije je pričakovati kar polovičen upad izvoza v Ukrajino, katerega vrednost je lani znašala več kot 220 milijonov evrov.

Dodatna tveganja obstajajo pri poslovanju z Rusijo, saj se zaradi zaostrovanja razmer med EU in Rusijo lahko omeji pretok kapitala med državami, kar posledično pomeni manjši izvoz tudi v Rusijo. Tudi Krka lahko pri poslovanju v Rusiji občuti težo trenutne krimske krize, predvsem če se ta poglobi.

Panika na finančnih trgih Burno pa se ni odzvala samo mednarodna skupnost, tudi finančni trgi so bili precej pretreseni. Vrednost ukrajinskih delnic je v preteklih tednih upadla za več kot četrtino, samo včeraj so v povprečju izgubile 11 odstotkov vrednosti. Močan padec se je zgodil tudi na ruski borzi, kjer so delnice v povprečju izgubile 13 odstotkov vrednosti.

Na udaru so bile po pričakovanjih sprva ukrajinske borze. Vrednost ukrajinske valute se je v zadnjih dneh sesedla, v primerjavi z evrom je izgubila več kot 15 odstotkov vrednosti. Pod prodajnimi pritiski so bile vse delnice na kijevski borzi, ki so v letošnjem letu izgubile 12 odstotkov vrednosti.

Investitorji v državne obveznice so se prav tako prestrašili in v večjih količinah prodajali dolgoročne obveznice, kar je povzročilo višjo zahtevano donosnost – na desetletne ukrajinske obveznice investitorji trenutno zahtevajo skoraj 11 odstotkov letno, kar je precej več kot na začetku leta, ko je bila donosnost 8,6-odstotna.

Sberbank izgubila 15 odstotkov vrednosti Delnice ruskega naftnega in plinskega velikana Gazprom so se prav tako sesedle. Vrednost podjetja se je v enem dnevu zmanjšala za več kot deset milijard dolarjev, saj je cena delnice na borzah izgubila 13 odstotkov. Podoben padec so doživele tudi preostale delnice večjih ruskih podjetij, največja banka Sberbank, ki posluje tudi v Sloveniji, je izgubila 15 odstotkov vrednosti.

Zaradi večjih padcev cen na borzah in nadaljevanja padanja vrednosti ruskega rublja se je ruska centralna banka odločila nepričakovano zvišati temeljno obrestno mero na 7,5 odstotka in sprejela ukrepe glede intervencij na valutnih trgih v vrednosti deset milijard dolarjev.

Kriza v Ukrajini povzročila tudi rast cene nafte Paniko na trgih so začutili tudi drugod po svetu. Evropske borze so včeraj v povprečju izgubile več kot dva odstotka vrednosti, investitorji so zavetišče iskali v varnih nemških in ameriških obveznicah, ki so pridobile vrednost.

Ker je na Krimu veliko naftnih nahajališč, je kriza v Ukrajini povzročila tudi rast cene nafte na svetovnih borzah. Cena nafte je tako presegla 111 dolarjev na 159-litrski sod, kar je več kot dvoodstotna rast, in je na najvišjih vrednostih v letošnjem letu. Cena lahko v primeru še hujše krize oz. spopadov še naprej raste.

Vendar če pogledamo v preteklost, lahko ugotovimo, da so ponavadi takšni krizni trenutki zvišali cene surovin le na kratek rok, po določenem času, ko se razmere umirijo, pa tudi cene na borzah hitro upadejo. Zadnji takšen primer je bil v Siriji, ko je kljub vrhuncu krize cena nafte dosegla svoj vrh in ni več naraščala.