Osebni vodnik, kaj narediti s posojilom v švicarskih frankih (video)

Najem posojila v frankih pred nekaj leti ni bila najboljša odločitev, saj se je vrednost, ki jo morate poplačati v evrih, zaradi rasti švicarskega franka močno povečala (več o tem v prispevku Kako močno vas bo po žepu udarilo posojilo v "švicarjih").

Scenarij 1: Frank bo rastel še naprej, evro bo vse manj vreden Zaradi pričakovanih ukrepov Evropske centralne banke, ki bo jutri sporočila, ali bo začela t. i. kvantitativno sproščanje (odkupovanje državnih obveznic), se bo po vsej verjetnosti vrednost evra v primerjavi z drugimi valutama še bolj znižala. Ker pa ima švicarski frank še vedno statusni simbol najvarnejše valute, bo povpraševanje po "švicarjih" ostalo močno. Posledično torej obstaja dokaj velika verjetnost, da bo švicarski frank nadaljeval trend rasti v primerjavi z evrom, torej bo treba za manj frankov odšteti več evrov.

V tem primeru se je smiselno zavarovati pred nadaljnjo rastjo "švicarja". To možnost ponujajo banke v obliki najema novega posojila v evrih, ki se jih nato pretvori v franke in z njimi poplača staro posojilo. Pri posojilu v evrih ni valutnega tveganja, zato se lahko mesečni obrok spreminja samo zaradi sprememb obrestnih mer, česar pa v prihodnjih nekaj letih ne pričakujejo.

Na žalost banke zdaj ponujajo posojila pod drugačnimi pogoji kot na primer leta 2007. Takrat so bili pribitki relativno majhni, saj je bilo povpraševanje po posojilih veliko, ponudba pa zaradi konkurence med bankami prav tako.

Zdaj je stanje popolnoma drugačno, povpraševanje je krepko manjše (pomislite samo na število propadlih podjetij, ki ne morejo več povpraševati po posojilih), ponudba pa je omejena zaradi prestrašenosti bank, da bi imele znova velike izgube.

Posledično bodo pribitki na nova posojila višji, kar pomeni, da boste na koncu za posojilo plačali še več.

Delna krivda bank Ker vas v najem posojila v "švicarjih" ni nihče prisilil, sami nosite ekonomske in pravne posledica, saj ste se sami strinjali s pogoji in jih tudi podpisali. Ker pa je v večini primerov banka tista, ki je ponudila posojilo v tuji valuti (kar spomnite se, hoteli ste posojilo, v kakšni obliki je, vas sploh ni zanimalo), bi bilo pošteno, da svojo napako pomanjkljivega opozarjanja in razlage tveganj opraviči z dejanji – najboljši način bi bil nižanje pribitkov na nova posojila, ki se uporabijo za poplačilo starih.

Scenarij 2: Frank ostane pri trenutnih vrednostih Če frank ostane okoli enake vrednosti kot evro, kjer približno je danes, smo znova v dilemi, kaj storiti. Če bi z gotovostjo vedeli, da "švicar" v prihodnje ne bo naraščal, se zamenjava posojila v evrskega ne bi izplačala zaradi nizkega liborja in majhnih pribitkov v preteklosti. Ob zamenjavi bi se vezali na euribor, ki je resda okoli 0 odstotkov, vendar je še vedno višji od liborja (ki je trenutno pri –0,4 odstotka), dodatno pa bi plačevali višji pribitek. Ker na žalost nihče ne more vedeti, kako se bodo valute gibale v prihodnjih letih, moramo na težavo posojila v "švicarjih" gledati z vidika minimizacije tveganja. Res je pozno (pozno v smislu kar 50 odstotkov višjih obrokov), vendar bolje pozno kot prepozno – kaj če "švicar" pridobi še 30 odstotkov vrednosti v primerjavi z evrom?

Scenarij 3: Frank pade nazaj na vrednost 1,2 franka za en evro Obstaja majhna verjetnost, da si bo zaradi političnih pritiskov in pritiskov iz gospodarstva švicarska centralna banka premislila in spet vpeljala mejo 1,2 franka za evro.

V tem primeru je odločitev lažja – zamenjava v evrsko posojilo je pri tem razmerju ekonomsko in čustveno lažja, saj to ni rekordna vrednost, pri kateri bi si zagotovili najvišji nespremenljiv obrok v evrih ob zamenjavi posojila. 1,2 franka za evro je tudi povprečna vrednost zadnjih štirih let, tako da je vaš osebni proračun navajen na takšne izdatke.

Scenarij 4: Frank močneje pade V primeru obrata trenda rasti "švicarja" je seveda smiselno vztrajati pri odplačevanju posojila v frankih, saj bi se ta v evrih manjšal. Vendar trenutno ne gre pričakovati, da bi vrednost franka močneje padla, kajti: – v Švici je deflacija, – v Evropski uniji bo ECB začela kvantitativno sproščanje (odkupovanje državnih obveznic), kar niža vrednost evra, – Švica še vedno ostaja simbol varnosti, kar pomeni, da bo ogromno sredstev prenesenih na švicarske banke v primeru kakšne nove krize.

Na dogodek, ki ima tako majhno verjetnost (potencialno pa se še vedno lahko zgodi), ni smiselno staviti svoje finančne prihodnosti.

Podaljšanje ročnosti Glede na omenjene scenarije je menjava v evrsko posojilo (na žalost) še najbolj smiselna.

Ker se je povprečen mesečni obrok odplačevanja posojila v švicarskih frankih povišal za vsaj 30 odstotkov, je smiselno banki poleg nižjega pribitka predlagati tudi podaljšanje ročnosti ob najemanju novega posojila. S tem se bo mesečni obrok malce zmanjšal, je pa res, da boste posojilo odplačevali dalj časa.

Zavarovanje na borzah Obstaja pa tudi alternativa. Pred rastjo vrednosti švicarskega franka se lahko zavarujete tudi na borzi, podobno kot to počnejo podjetja, ki izvažajo v Švico. Na borzah lahko tako zavarujemo glavnico posojila v frankih ter si tako omejimo tveganje potencialne nadaljnje rast vrednosti franka in posledično svojih mesečnih obveznosti. Premija za takšno zavarovanje je trenutno relativno visoka, giba se okoli štirih odstotkov glavnice, vendar bo sčasoma, ko se trgi malce umirijo, padla na tri odstotke ali nižje.

Če bi želeli zavarovati 50 tisoč evrov posojila v frankih, bi tako lahko plačali premijo od 1,5 do dva tisoč evrov, s čimer bi si zagotovili, da neto vrednost posojila ne bo presegla 50 tisoč evrov. Zavarovanje deluje tako, da v primeru rasti franka v primerjavi z evrom za recimo 30 odstotkov vrednost zavarovanja na borzi naraste za 15 tisoč evrov (odšteti pa je treba zavarovalno premijo). S temi sredstvi lahko pozneje lažje poplačamo posojilo v "švicarjih", če frank ostane tako visoko.