Odbor za finance v osnutek zakona o SDH dodal demografski sklad

Ob tem je podprl preoblikovanje Kada v demografski sklad, ki bo skrbel za zadostna sredstva za pokojninsko blagajno. DZ je v začetku februarja že opravil splošno razpravo o predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) in ga podprl, kljub temu pa so imeli člani odbora danes na mizi vrsto dopolnil.

Kad najpozneje do konca leta 2015 v neodvisen demografski rezervni sklad Z enim od njih so določili, da se bo Kad najpozneje do konca leta 2015 preoblikoval v neodvisen demografski rezervni sklad, katerega ustanovitev je z namenom financiranja obveznega zavarovanja predvidena tudi v leta 2013 uveljavljeni pokojninski reformi. S tem se ohranja samostojnost Kada, vendar tako, da ne bo prihajalo do neučinkovitosti pri upravljanju državnega premoženja, je pojasnil Mitja Mavko s finančnega ministrstva.

Delovanje demografskega sklada se bo uredilo s posebnim zakonom, že z zakonom o SDH pa se bo določilo, da se bo vanj stekalo deset odstotkov kupnin od prodaje državnega premoženja, za njegovo delovanje se bo uporabljalo tudi delnice Zavarovalnice Triglav v lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, slednjemu pa bo Kad vsako leto nakazal tudi do 50 milijonov evrov.

Kad bo z naložbami upravljal samostojno in neodvisno Kad bo sicer z naložbami v svoji lasti upravljal samostojno in neodvisno, bo pa na skupščinah teh podjetij njegove glasovalne pravice izvrševal SDH.

Po razburjenju, ki ga je v javnosti in politiki povzročila določba, po kateri za prejemke organov vodenja družb, ki jih upravlja SDH, ne bo veljal zakon o omejitvi menedžerskih plač, so člani odbora podprli dopolnilo, s katerim se te določbe sicer ne odpravlja, vendar pa jasno določa, kdaj se jo lahko upošteva: namreč le v primeru, kadar se za posamezno družbo oblikuje politika prejemkov, h kateri da soglasje vlada.

Večja preglednost sprejemanja sklepov o politikah prejemkov organov vodenja S predhodnim soglasjem vlade se zagotavlja še večja preglednost sprejemanja sklepov o politikah prejemkov organov vodenja družb v državni lasti in se preprečuje ekscesna plačila v posameznih družbah, so prepričani v koalicijskih strankah, ki so predlagale to dopolnilo.

Ni pa uspelo zadostne podpore koalicijskih partneric pridobiti poslanski skupini SD za dopolnilo, naj se predvidenim petim nadzornikom SDH pridružita še dva predstavnika delavcev podjetij, s katerimi upravlja holding.

Novi zakon bo nadomestil veljavnega, ki v praksi ni nikoli zaživel Novi zakon o SDH bo nadomestil veljavnega, ki ga je DZ sprejel konec leta 2012, a v praksi ni nikoli zaživel. Z njim se bo Slovenska odškodninska družba preoblikovala v novo družbo, to je SDH, ki bo upravljala z vsemi naložbami v neposredni in posredni lasti države.

V treh mesecih po uveljavitvi zakona bo morala vlada DZ predložiti strategijo upravljanja naložb države, s katero se bo opredelilo, katere so strateške, kjer namerava država obdržati najmanj 50-odstotni lastniški delež, pomembne, ki bi ostale v vsaj 25-odstotni lasti države, oz. portfeljske, pri katerih država zasleduje izključno gospodarske cilje, SDH pa bo lahko z njimi prosto razpolagal. Po prvotnem predlogu je bil rok za pripravo strategije določen v letu dni.

Pripravili tudi predlog zakona o finančni upravi Odbor je za sprejem pripravil tudi predlog zakona o finančni upravi, ki predvideva združitev davčne in carinske uprave, kar se zdi vladi smiselno zaradi ukinitve carinskega nadzora na meji s Hrvaško, potem ko je ta julija lani vstopila v EU. Tudi o tem predlogu je DZ konec januarja že opravil splošno razpravo, ko nasprotovanja ni bilo slišati, pač pa vrsto pomislekov zaradi načrtovane ukinitve nekaterih davčnih uradov. Glede teh so danes določili, da se bodo organizirali v okviru 12 statističnih regij.

Tudi k predlogu zakona o finančni upravi je bilo vloženo višje število dopolnil, pripravljenih večinoma na osnovi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ, ki je med drugim zahtevala natančnejšo opredelitev uporabe prisilnih pooblastil uslužbencev finančne uprave.

Ni pa se članom odbora zdelo potrebno podpreti predloga skupine poslancev s prvopodpisanim Jožefom Horvatom (NSi), naj se med izjeme, za katere velja oprostitev plačila davka na nepremičnine, uvrsti tudi gasilske organizacije. Sledili so namreč pojasnilu Mateje Vraničar s finančnega ministrstva, da gasilska društva in tudi poklicne gasilske enote veljajo za humanitarne organizacije, ki so plačila tega davka oproščeni že po veljavnem zakonu. Geodetska uprava jim je sicer izdala informativne izračune, vendar pa takrat še ni imela na voljo ustreznih evidenc, je pojasnila.