Obama skrajšal počitnice, da bi rešil ZDA pred fiskalnim prepadom

Obama je predčasno zapustil božične počitnice, ki jih je na Havajih preživljal s svojo družino, in se vrnil v Washington, le nekaj dni, preden bo 1. januarja v veljavo stopil t. i. fiskalni prepad. Ta predvideva povečanje davkov in zmanjšanje javne porabe. Ekonomisti so že napovedali, da bi bilo to dovolj, da bi ZDA zajela recesija, njenemu zgledu pa bi sledile tudi preostale države.

Na mizi še ni konkretnih predlogov Za zdaj na mizi ni konkretnega predloga, o katerem bi razpravljala, ali ameriški senat ali predstavniški dom, kljub temu pa so predstavniki demokratov in tudi republikancev prepričani, da bodo do konca tedna že razpravljali o novem predlogu. Ker se konec leta nezadržno približuje, so nekateri analitiki prepričani, da bo ameriški kongres sklenil le začasno rešitev, o konkretnejših predlogih pa se bodo pogovarjali prihodnje leto. Obama se je najprej poskušal dogovoriti z vodjo predstavniškega doma Johnom Boehnerjem, vendar neuspešno, zato se je obrnil še na senat. Pretekli teden je razkril, da se poteguje za začasno podaljšanje znižanja davkov za vse tiste, ki letno zaslužijo manj kot 250 tisoč ameriških dolarjev, in podaljšanje ugodnosti zaposlenih, ki bi jih sicer s fiskalnim prepadom ameriški delavci izgubili.

Mejo javnega dolga premaknili za dva meseca Ameriško finančno ministrstvo, na čelu katerega je Timothy Geithner, pa z različnimi ukrepi želi zvišati mejo dovoljenega javnega dolga, ki ga bodo sicer spet dosegli 31. decembra. Geithner je na kongres naslovil pismo, v katerem je napovedal, da bo ministrstvo z različnimi računovodskimi ukrepi rešilo približno 200 milijard ameriških dolarjev, s tem pa premaknili mejo javnega dolga za dva meseca.

Po poročanju BBC-ja naj bi se tako Obama spet sestal z republikanskimi vodjami in poskušal doseči dogovor, čeprav za zdaj še ni predvidenega datuma, ko bodo tekla nova pogajanja o dogovoru.

Republikanci že pozvali h kompromisu Nekaj vodilnih republikancev, med njimi sta tudi Kay Bailey Hutchinson iz Teksasa in Johnny Isakson iz Georgie, je že pozvalo h kompromisu, vendar pa Obamo čaka tudi težek boj v večinsko demokratskem senatu, še piše Guardian. Da bi Obama dosegel dogovor, bi moral dobiti najmanj 26 republikanskih glasov, poleg vseh 191 demokratskih glasov.

Medtem pa prepričanje, da bo ameriški kongres sklenil dogovor, kopni. Glede na javnomnenjsko raziskavo Gallop kar 50 odstotkov vprašanih meni, da bo kongres sklenil dogovor, 48 odstotkov pa v to močno dvomi. V primerjavi s preteklimi tedni pa je velika večina vprašanih menila, da bo kongres do konca leta sklenil dogovor.