Sreda, 19. 6. 2019, 17.01
5 let, 6 mesecev
Abanka prodana #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,66
39
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je danes sprejel sklep, da se Abanka, tretja največja slovenska banka, proda ameriškemu finančnemu skladu Apollo Global Management.
Podpis prodajne pogodbe je predviden za jutri. Uradni kupec bo Nova KBM. Koliko znaša kupnina, za zdaj ni uradno znano.
Po neuradnih informacijah je najvišja ponudba, ki jo je oddal Apollo, znašala okrog pol milijarde evrov, torej enkrat več, kot so Američani leta 2016 odšteli za Novo KBM. Država je sicer v času sanacije bank v Abanko skupaj vložila 781 milijonov evrov – od tega 591 milijonov evrov decembra 2013 v Abanko Vipa, še 190 milijonov evrov pa nekaj mesecev pozneje v Banko Celje, ki jo je nato združila z Abanko. Med sanacijo obeh bank je izbrisala za okrog 207 milijonov evrov podrejenih obveznic. Od takrat pa je Abanki državi izplačala še za 129 milijonov evrov dividend.
Je bil način prodaje NLB napačen?
Predsednica nadzornega sveta SDH Karmen Dietner je dejala, da bi kupnina ob upoštevanju slabih posojil, ki so bila prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), lahko dosegla vrednost sredstev, ki smo jih vložili v Abanko in Banko Celje. Zagotovila je še, da država pri prodaji ni dala nikakršnih zagotovil za plačilo morebitnih obveznosti iz naslova izbrisa podrejenih finančnih instrumentov ob zadnji sanaciji bank. Drugače torej, kot je bilo pri prodaji Nove KBM.
Cena, ki jo je država po naših informacijah iztržila za Abanko, je primerjalno najugodnejša med vsemi tremi največjimi bankami, ki jih je leta 2013 sanirala država. Postopek prodaje Abanke bo okrepil tudi dvome, ali je SDH lani NLB prodal na način, ki bi mu zagotavljal najvišjo možno kupnino.
Karmen Dietner, predsednica nadzornega sveta SDH
Kot je znano, je država lani prodala 65 odstotkov delnic NLB. To je storila s prvo javno prodajo delnic, ki je lastništvo banke razpršila. Večinskega deleža tako ni kupil strateški lastnik, s čimer bi lahko država računala na prevzemno premijo, ampak so delnice kupili večinoma tuji finančni vlagatelji. Danes so iz SDH sporočili, da so prodali še dodatnih deset odstotkov banke, za kar so iztržili 54,75 evra na delnico. To je slabe štiri evre manj od cene iz lanske prodaje. Pri tem velja poudariti, da je bila lanska cena že takrat na spodnji meji postavljenega cenovnega razpona.
Država je leta 2013 v kapital NLB vložila 1,55 milijarde evrov. Od takrat je v dveh krogih od prodaje delnic prejela 779 milijonov evrov, kar je približno polovico tega zneska. Banka ji je v tem času izplačala še 428 milijonov evrov dividend.
Dietner: "Dobro smo premislili"
Pred zaključkom prodajnega postopka je nemir vnesel predsednik vlade Marjan Šarec, ki je prek družbenega omrežja twitter opozoril, da bi moral SDH dobro premisliti o prodaji Abanke. "Dobro smo premislili o prodaji. Naša odločitev je ekonomsko upravičena," je poudarila Karmen Dietner. Predsednik uprave SDH Igor Kržan pa je dejal, da je bila v postopku opravljena presoja primernosti vseh ponudnikov. "Ni nobenih ovir, da z njimi (Američani, op.p.) ne bi bilo mogoče skleniti posla," je dejal.
Na seji nadzornega sveta po naših informacijah ni bilo ministrov za finance Andreja Bertonclja in za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Ker se je nadzorni svet strinjal s predlogom uprave, da se banko proda, po aktih družbe ni predvideno, da bi o prodaji banke odločala še vlada kot skupščina SDH.
Abanka, ki jo vodi Jože Lenič, je od sanacije bank leta 2013, po kateri se je združila z Banko Celje, v izključni lasti države. Ta se je v zameno za pomoč pri njenem reševanju zavezala k temu, da jo bo privatizirala do konca tega meseca. Na prodaj so bile vse delnice banke.
Prodaja je padla v obdobje vlade Marjana Šarca, vodil pa jo je Slovenski državni holding (SDH). Postopek prodaje se je začel julija lani, ko je SDH za svetovalca izbral francosko investicijsko banko BNP Paribas. V zadnjem krogu prodajnega postopka, v katerem so morali ponudniki izboljšati svoje ponudbe, se je poleg Američanov uvrstila še madžarska bančna skupina OTP. Iz tekme pa je bila že pred mesecem izključena AIK banka srbskega tajkuna Miodraga Kostića.
Američani bodo imeli enak tržni delež kot NLB
Ameriški finančni sklad, ki upravlja skoraj 250 milijard ameriških dolarjev sredstev, je od leta 2016 lastnik Nove KBM. Obvladuje jo prek luksemburškega podjetja Biser Bidco. K mariborski banki je pripojil še nekdanjo Poštno banko Slovenije (PBS) in KBS banko, nekdanjo Raiffeisen bank Slovenija.
Ameriški sklad Apollo že ima v lasti Novo KBM. Na fotografiji prvi mož mariborske banke John Denhof.
Ameriški finančni sklad Apollo je od leta 2016 lastnik Nove KBM. Da se želi Apollo širiti v Sloveniji, ni skrivnost. Že leta 2017 so izvedli skrbni pregled Gorenjske banke, ki je letos končala v rokah AIK banke. Nova KBM in Abanka bosta skupaj resno ogrozili primat NLB. Po zadnjih podatkih bosta imela skoraj enako število poslovalnic kot NLB. Z nakupom Abanke bo Apollo obvladoval približno 22 odstotkov slovenskega bančnega trga. To je skoraj enako tržnemu deležu NLB.
Američanom je pri naskoku na Abanko kot svetovalec med drugim pomagal nekdanji predsednik uprave NLB Marko Voljč.
39