Petek, 27. 11. 2020, 16.32
3 leta, 12 mesecev
Negotova usoda smučarske sezone
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,10
10
Napoved, kakšna smučarska sezona nas čaka, ima še veliko neznank. Medtem ko se upravljalci smučišč od septembra že pripravljajo na novo sezono, ključne odločitve o delovanju v rokah drži vlada. Za zdaj še ni dokončnega odgovora, kdaj bodo žičnice lahko začele obratovati. "Trenutno je stanje takšno, da praktično nobeno odpiranje ne pride v poštev, dokler širjenja okužb vsaj malo ne omejimo," je o sproščanjih dejala vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović.
Kakšna bo letošnja zimska sezona, je v zadnjih dneh zelo aktualno vprašanje za upravljalce smučišč, ki imajo za seboj slabo zimo in poletje. Po Evropi se je oglasilo več držav s svojimi pogledi in načrti, kako si predstavljajo izvedbo letošnje smučarske sezone.
Nemčija in Italija bi smučišča pustili zaprta čez božično-novoletne praznike, na drugi strani pa v Avstriji, kjer smučarska sezona pomeni toliko kot Hrvaški poletna, žičničarji napovedujejo odškodninske tožbe, če bodo morali ostati zaprti. Švicarji so medtem že sporočili, da bodo njihova smučišča odprta.
Slovenija še brez končne odločitve
Vlada oziroma pristojno ministrstvo za zdaj še ni sprejelo odločitve glede odpiranja smučišč.
Slovenski scenarij za zadaj še ni znan. Odločitev je v rokah dveh ministrstev – za gospodarstvo in infrastrukturo, priporočila pa izdaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Na ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da vlada o tem še ni odločala oziroma se do tega opredelila.
"Predvidevamo, da bo s strani Evropske komisije na osnovi epidemiološke slike in priporočil zdravstvene stroke podano tudi priporočilo, ki bo posredovano vsem članicam EU," odgovarjajo na ministrstvu.
Žičnice spadajo v okvir javnega prevoza, ki je v Sloveniji za zdaj začasno ustavljen, v četrtek pa je ta ukrep vlada podaljšala še za 14 dni.
Bovićeva: Najprej moramo omejiti okužbe
Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19, je o sproščanjih dejala, da trenutno stanje ne dovoljuje kakršnihkoli odpiranj in da je najprej potrebno omejiti širjenje okužb.
"Dokler tega ne naredimo, ni smiselno govoriti o odpiranju česarkoli," je dejala Beovićeva.
Predsednica slovenskih žičničarjev pričakuje odločitev po zgledu Avstrije
Na drugi strani žičničarji in upravljalci smučišč čakajo na navodila in odločitve ter že začenjajo s pripravo in zasneževanjem.
"Pričakujemo, da bodo Avstrijci vztrajali, da se po 15. decembru odprejo smučišča in da bodo potem tudi v Sloveniji dovolili podobno," pravi predsednica slovenskih žičničarjev in direktorica Kanina Manuela Božič Badalič.
Predsednica slovenskih žičničarjev in direktorica Kanina Manuela Božič Badalič je prepričana, da je na odprtih žičniških napravah možnost prenosa okužbe minimalna.
"Ljudje so pri smučanju zelo zaščiteni"
Dogovor oziroma navodila s strani vlade in NIJZ pričakuje v prihodnjem tednu oziroma desetih dnevih in opozarja, da zunanje žičniške naprave predstavljajo minimalno tveganje za prenos okužbe.
"Ljudje so na zraku, površine smučišč so ogromne in če se ljudje držijo varnostnih razdalj, je možnosti za okužbo bistveno manj kot v kakšni trgovini, pošti. Ljudje so pri smučanju zelo zaščiteni. Imajo kape, očala, šale, rokavice," pojasnjuje Božič Badalič.
Če bodo žičnice ugasnjene, napovedujejo odškodninske tožbe
Na Kaninu prihodki med božično-novoletnimi prazniki pronesejo skoraj polovico vseh prihodkov.
V primeru scenarija, po katerem bi v letošnjem koledarskem letu ostali zaprti, napoveduje tožbe po vzoru Avstrijcev.
"V primeru, da bo Evropska unija zahtevala, da se smučišča zaprejo, bomo zahtevali odškodnino, drugače se za mnoga smučišča ne bo izšlo. Na sezono smo se pripravljali od konca poletja. Žičniške naprave morajo biti pregledane in vzdrževane ne glede na epidemijo, saj gre za varnost potnikov in smučišča so zadnja sredstva porabila za uporabna dovoljenja in za vzdrževanje naprav," razlaga.
Novoletni prazniki ob zimskih počitnicah predstavljajo enega od dveh vrhuncev zimske sezone in v poslovnem smislu pomenijo skoraj polovico prihodkov.
"Če bodo smučišča ostala zaprta, si ne predstavljam, kaj bo to pomenilo za kraje, ki so zelo povezani s smučarijo, kot sta Bovec in Kranjska Gora. Za veliko slovenskih smučišč bi pomenilo to velik minus oziroma bi pod velik vprašaj postavljalo prihodnosti številnih smučišč," dodaja.
Ločiti smučanje in zabavo bo njem
Božič Badalič opozarja, da je potrebno ločiti žičnice na smučišču in gostinske obrate. "Veliko se govori o primeru avstrijskega Ischgla, kjer je bilo veliko okužb, ki pa so se dogajale v afterskih prostorih (bari, gostilne, restavracije) in ne na žičnicah. To sta dve povsem ločeni stvari. Žičnice, ki so po našem mnenju povsem varne in gostinski obrati, kjer se bomo prilagodili tako kot so se vsi ostali gostinci," opozarja.
Direktor RTC Krvavca Janez Janša si želi dialoga z odgovornimi v državi.
"Želimo si dialoga in vsak dan bomo vztrajali na tem"
O mešanju jabolk in hrušk govori tudi direktor Krvavca Janez Janša. "Tukaj govorimo o športu, ne pa o zabavah. Strinjam se, da veliko stvari pri gostinskih obratih za zdaj ne bo mogoče," meni Janša.
Razočaran je nad izjavami vladnega govorca Jelka Kacina, ki je pred dnevi dejal, da ne ve, ali se bodo sprostitve zgodile prej, preden bo zmanjkalo snega.
"Takšne izjave so zelo neodgovorne in vplivajo na naš del gospodarstva. Želimo si dialoga in vsak dan bomo vztrajali pri tem. Povsem se bomo prilagodili, naredili bomo, kar bodo zahtevali, samo naj nam dovolijo delati," pravi Janša.
Več nadzornikov na smučišču
Opozarja, da zaprtje smučišč ne vpliva strogo samo na smučišča, ampak na še mnogo povezanih storitev in dodaja, da njihova panoga ni nepomembna. "En vložen evro v smučarsko infrastrukturo se v takšni in drugačni obliki povrne v sedmih evrih," opozarja.
"Poskrbeli bomo za več nadzornikov, ki bodo skrbeli za nadzor nad dogajanjem tudi v lokalih na smučiščih in bo lahko tudi vzel karte," o ukrepih, ki bi jih uvedli na smučiščih še pravi Janša.
Včasih odvisno od snega, zdaj šele na četrtem mestu
Velik vpliv na letošnje leto je imela epidemija novega koronavirusa.
Priprave smučarskih delavcev na novo sezono se sicer po tehnični plati niso razlikovale od prejšnjih sezon, je pa po besedah Božič Badaličeva letos povsem drugačna pozornost.
"Včasih je sezono zagotavljal sneg, zdaj pa je šele na četrtem mestu. Prvo se mora zgoditi sprostitev javnega prometa, kamor sodijo žičnice, drugi pogoj je odprtje občinskih mej, tretja so točna navodila s strani NIJZ in nato šele sneg," dodaja.
Upravljalci smučišč so sicer v četrtem protikoronskem paketu zakonov prejeli državno pomoč v višini 740 tisoč evrov, ki je po besedah Božič Badaličeve vsaj malo ublažila izpad prihodkov.
V času prve karantene so na Kaninu od maja do konca septembra prepeljali 23 tisoč potnikov. Upoštevali so priporočila NIJZ, da se lahko v gondoli vozijo le člani iste družine, drugače pa posamezniki.
"Nismo bili obveščeni, da bi se kdo okužil, prav tako ni bil okužen nihče od žičničarjev," še pravi direktorica Kanina.
Kako so poleti razmišljali žičničarji:
10