Petek, 6. 4. 2018, 10.16
6 let
Nataša Pirc Musar: Zaradi tega ne bo konec sveta #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,48
4
Zaradi uvedbe evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov, ki bo začela veljati 25. maja, ne bo konec sveta, a si podjetja pred uredbo ne smejo zatiskati oči in predolgo čakati z uvedbo zahtevanih sprememb, saj bi jih lahko to močno udarilo po žepu, je na poslovni konferenci NetPRO opozorila pravnica Nataša Pirc Musar.
Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR – General Data Protection Regulation) prinaša spremembe tako za posameznike kot za podjetja, ki se ukvarjajo z zbiranjem osebnih podatkov. Uredba namreč določa natančneje opredeljeno privolitev posameznika za uporabo osebnih podatkov in imenovanje pooblaščene osebe, ki bo v podjetju skrbela za varstvo osebnih podatkov.
NetPRO je največja poslovna in mreženjska konferenca za mikro, mala in srednja podjetja v Sloveniji. Cilj konference je povezati poslovneže in podjetnike z namenom predstavitve poslovnih trendov ter ustvarjanja novih poslovnih sinergij.
Bo zakon v tem mandatu sploh sprejet?
Nataša Pirc Musar je izpostavila, da zaradi uvedbe GDPR ne bo konec sveta, a da si podjetja pred uredbo ne smejo zatiskati oči in predolgo čakati z uvedbo zahtevanih sprememb, saj bi jih lahko neskladnost z uredbo močno udarila po žepu.
Video: Planet TV
Državni zbor bi moral še v tem mandatu po nujnem postopku obravnavati spremembo zakona o varstvu osebnih podatkov, s katerim bi Slovenija uredbo vnesla v svoj pravni red, a še ni jasno, ali bo zakon uvrščen na redno sejo državnega zbora. Če se to ne bo zgodilo, informacijski pooblaščenec ne bo mogel izrekati glob, poudarja Pirc Musarjeva, kar je po njenih besedah vsaj ena dobra novica v celotni zmedi, ki je nastala.
Uredba definira nove osebne podatke
Kot je pojasnila, GDPR poleg obstoječih osebnih podatkov, kot so ime in priimek, datum rojstva, prstni odtisi in finančno stanje posameznika, definira tudi nekatere nove podatke, kot so:
- spletni identifikatorji,
- ID-piškotkov,
- IP-naslovi in
- RFID-oznake, ki jih poznamo kot čipe v potnih listih, lahko pa so tudi v posameznih izdelkih, kar pa morajo posamezniki vedeti, saj omogočajo ciljano oglaševanje.
Posamezniki imajo z novo uredbo tudi pravico od podjetij zahtevati izbris svojih osebnih podatkov, a se ta pravica ne nanaša na osebne podatke, ki so jih podjetja v skladu z zakonodajo dolžna hraniti, je izpostavila.
Na kaj še morajo biti pozorna podjetja?
Če podjetja za določene storitve, ki zajemajo tudi obdelavo osebnih podatkov, najamejo partnersko podjetje, to pa za izvedbo naloge izbere še podizvajalca, mora prvotno podjetje po besedah Pirc Musarjeve to vedeti in odobriti, pri tem pa je partnersko podjetje, na primer računovodski servis, še vedno odgovorno za to, kaj njihov podizvajalec počne z osebnimi podatki.
Kako se je razvijal oglaševalski sektor?
Izpostavila je še, da je oglaševalski sektor skozi zgodovino postajal vedno agresivnejši. Marketinška stroka se namreč vedno bolj ukvarja s tem, kako se približati posamezniku. Zametke ciljanega oglaševanja po njenih besedah zasledimo že pri tem, ko so podjetja začela v poštne nabiralnike moškim in ženskam ponujati reklame z različno vsebino, vse to pa se je nato le še stopnjevalo.
4