Torek,
4. 2. 2014,
18.18

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

škoda gospodarstvo kmetijstvo

Torek, 4. 2. 2014, 18.18

7 let, 9 mesecev

Na železnicah od 15 do 20 milijonov evrov škode (video)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Škoda, ki je zaradi vremenskih razmer nastala v kmetijstvu, gospodarstvu in drugod, bo zagotovo zelo velika, končna številka pa verjetno še dolgo ne bo znana. Prve številke so pesimistične.

Kaos, ki ga je po Sloveniji povzročilo vreme, se je nekoliko polegel in v javnost že prihajajo prve ocene škode.

Intenzivna dela na železniških progah po vsej Sloveniji Zaradi podrtih dreves in električnih drogov, poledice in zimskih razmer so še vedno zaprte številne ceste po državi. Na Slovenskih železnicah pričakujejo, da bo do srede zjutraj železniški promet na večini prog spet stekel, po prvih ocenah pa je na železniški infrastrukturi škode za vsaj od 15 do 20 milijonov evrov.

Dela na železniških progah po vsej Sloveniji se intenzivno nadaljujejo, pojasnjujejo na Slovenskih železnicah, kjer dodajajo še, da bo treba k oceni nastale škode prišteti še škodo, ki je nastala pri prevoznikih z zaporami prog.

Trideset kilometrov uničenih daljnovodov Žled in sneg, ki sta prizadela večji del države, sta doslej poškodovala ali uničila 30 kilometrov daljnovodov, so povedali v Elesu. Za pokritje škode imajo dovolj finančnih sredstev, pričakujejo pa tudi prilive iz zahtevkov od zavarovalnic.

Kot so še pojasnili, je sanacija daljnovodov cenejša od novogradnje, saj odpadejo stroški umeščanja v prostor. Kot so pojasnili, je strošek popravila daljnovodov odvisen od napetostne ravni in od konfiguracijske ravni terena. Ker se cene po teh kriterijih gibljejo med 150 tisoč in 500 tisoč evri na kilometer, bi strošek lahko znašal med 4,5 milijona in 15 milijoni evrov.

V kmetijstvu največ škode na travniških sadovnjakih in orehih Vso škodo v kmetijstvu je še težko oceniti, saj so zaradi vremenskih razmer številni kraji še vedno nedostopni. Prva informacije sicer kažejo, da je največ škode na travniških sadovnjakih in na orehih.

Kot so pojasnili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, v tem trenutku razmere niso kritične, žled je sicer prisoten, vendar v intenzivnih sadovnjakih do zdaj ni nikjer večje škode. Precejšnjo škodo opažajo v travniških sadovnjakih – predvsem na jablanah in hruškah, in sicer na območju Dolenjske, Zgornjesavske doline, Koroške, Pivškega in Tolminskega, kjer ti niso oskrbovani oziroma obrezani. Zelo prizadeti oziroma polomljeni pa so orehi.

Kakšna bo škoda na ozimnih žitih in travinju zaradi žleda, trenutno ni mogoče oceniti. Nekaj škode je tudi na kmetijskih objektih zaradi porušenih dreves ali snega.

V parkovnih gozdovih uničenih približno 30 odstotkov dreves Na območju mesta Ljubljana je zaradi snega in leda uničenih okoli 1.500 dreves, podrlo pa se jih je okoli 300, je na novinarski konferenci povedal vodja mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik. Po njegovih besedah je škode za okoli 310 tisoč evrov, škode v parkovnih gozdovih pa še za okoli 120 tisoč evrov.

Po prvih ocenah je v parkovnih gozdovih uničenih približno 30 odstotkov gozda. Dela bodo začeli takoj, ko bodo razmere to dopuščale, trajala pa bodo najmanj tri mesece, je pojasnil Polutnik. Nevarne in polomljene veje bodo pristojne službe s pločnikov in cest odstranjevale še vsaj deset dni z vsemi razpoložljivimi delavci, je dodal. Po Polutnikovih besedah je sicer največ škode na drevesih nastalo na območju Most, Viča, Šiške in v središču mesta.

Kriza agro-živilskih podjetij Gospodarska škoda, bo močno prizadela tudi slovensko agro-živilsko industrijo. Podjetja se namreč spopadajo s težavami zaradi izpada elektrike in težav v prometu, težave pa jim povzročajo tudi vračila živil zaradi zaprtih trgovin in šol.

Agro-živilska podjetja se s težavami spopadajo skoraj po vsej Sloveniji, razen v osrednji Sloveniji, kjer je bila oskrba z električno energijo bolj ali manj nemotena. V tistih delih Slovenije, kjer je največ težav zaradi izpadov elektrike, so zato v mnogih podjetjih ustavili proizvodnjo, poudarjajo na GZS.

Poleg težav in stroškov zaradi izpada proizvodnje so ogrožene tudi zaloge surovin, saj ne delujejo hladilnice. V podjetjih poudarjajo, da bo škoda velika, konkretnih številk pa si ne upajo napovedovati.