David Kos

Sreda,
11. 11. 2015,
13.35

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

davčna reforma Dušan Mramor

Sreda, 11. 11. 2015, 13.35

7 let, 1 mesec

"Mramorjeva reforma bo še pospešila selitev kapitala v tujino"

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
"Minister Dušan Mramor v isti sapi zatrjuje, da z reformo investicije spodbuja, hkrati pa za polovico zmanjšuje olajšave za raziskave in razvoj," je do davčne reforme kritičen analitik Izidor Jerman.

Ministrstvo za finance, ki ga vodi Dušan Mramor, je včeraj v javno obravnavo poslalo osnutke treh davčnih zakonov, ki predvidevajo povečanje konkurenčnosti in produktivnosti slovenskega gospodarstva. Med drugim znižujejo obremenitve dohodkov za nagrajevanje uspešnosti delavcev. Državni zbor naj bi jih sprejel še letos, rok za pripombe pa je 20. november.

Gre za predloge novele zakona o dohodnini, novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter novega zakona o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev.

Reforma ni razvojno naravnana Kaj težko pričakovana davčna reforma pomeni za slovenski kapitalski trg in delavce, smo vprašali finančna analitika Mateja Šimnica in Izidorja Jermana. Strinjata se, da reforma ni razvojno naravnana.

Ta bo neugodno vplivala na razvoj slovenskega kapitalskega trga, ki je osnova za pridobivanje nujno potrebnih investicij. Zaradi ukinjanja olajšav se bo še intenzivneje dogajala selitev kapitala v tujino. Večjega končnega pozitivnega učinka za državo analitika tako ne pričakujeta, dolgoročni izkupiček pa bi bil lahko celo nižji.

"Celotna reforma gre v smer še večjega državnega lastništva in posledično še večjega vpliva politike na že tako neučinkovito gospodarstvo," opozarja Izidor Jerman, direktor naložb v družbi Alpen Invest.

Katere so bistvene novosti davčne reforme? Za nagrade delavcem ne bo treba plačati prispevkov Predlog zakona predvideva posebno davčno olajšavo za nagrajevanje uspešnosti delavcev. Do nje bodo upravičeni tako delodajalci kot delavci, a šele v letu 2017. Od nagrad ne bo treba plačati socialnih prispevkov, v davčno osnovo za dohodnino pa se bo prištela polovica izplačanega dohodka za uspešnost. Dohodek se mora izplačati v enkratnem znesku in vsem upravičencem hkrati.

Delodajalci bodo morali za pridobitev davčnih ugodnosti vnaprej določiti merila nagrajevanja uspešnosti, za ta izplačila pa bodo lahko namenili največ 20 odstotkov dobička preteklega leta. Delodajalec bo moral dohodek za uspešnost izplačati vsem delavcem, ki so bili pri njem nepretrgoma zaposleni vsaj pol leta in bodo izpolnjevali merila nagrajevanja. Vsak delavec bo lahko prejel nagrado v višini največ dveh svojih povprečnih plač oziroma ne več kot pet tisoč evrov.

Višja obdavčitev dobičkov pri prodaji delnic … Sistema obdavčitve dobička pri prodaji delnic, ki se je doslej po petih letih lastništva znižala na 15 odstotkov, po desetih letih na deset odstotkov, po 15 letih na pet odstotkov, po 20 letih pa davka od dobička ni bilo treba plačati, z novo davčno reformo ne bo več.

Stopnja davka za dobičke iz kapitala se torej ne bo več postopno zniževala, ampak bo ves čas lastništva namesto pri 20 odstotkih določena pri 25 odstotkih. Če bo vlagatelj ob prodaji delnic ustvaril deset tisoč evrov dobička, bo po novem ne glede na čas lastništva plačal 2.500 evrov davka pri dohodnini.

… in nepremičnin Osnutek reforme prav tako predvideva črtanje oprostitev dohodnine od dobička od prodaje nepremičnin, ki so bile pridobljene pred 1. januarjem 2012. Tudi tu bo dobiček obdavčen 25-odstotno, ne glede na čas trajanja lastništva. Doslej je bila obdavčitev 20-odstotna in se je vsakih pet let lastništva nepremičnine zmanjšala za pet odstotkov, po 20 letih lastništva pa se dohodnina ni plačala več.

Petdesetodstotna obdavčitev najvišjih plač ostaja še prihodnjih pet let Četrti dohodninski razred s 50-odstotno obdavčitvijo, ki je bil uveden kot začasen protikrizni ukrep in bi moral letos prenehati veljati, bo v veljavi ostal do leta 2020. Sem spadajo vsi dohodki zaposlenih, ki presegajo letno neto davčno osnovo 70.907 evrov.

Uvedbe socialne kapice, ki jo je minister Mramor vztrajno zagovarjal in bi omejila plačilo socialnih prispevkov navzgor, nova ureditev ne predvideva.

Prepolovljene olajšave za raziskave in razvoj Za samostojne podjetnike in podjetja je predlagano znižanje stoodstotne davčne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj na 50 odstotkov.

Ukinjajo se davčne olajšave za zaposlovanje brezposelnih. Doslej so lahko olajšavo uveljavljala podjetja kot znižanje davčne osnove v višini 45 odstotkov plače zaposlene osebe, vendar največ v višini davčne osnove.

Ukinjajo se olajšave za donacije političnim strankam.

Znižanje olajšav za investicije Olajšave za investiranje v okviru dohodka iz dejavnosti ter dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti se z zdajšnjih 40 odstotkov znižujejo na 20 odstotkov.

Obremenitev predvsem za podjetja, ki še niso izšla iz krize V Trgovinski zbornici Slovenije menijo, da nova mini davčna reforma gospodarstvu ne bo prinesla nujno potrebnih razbremenitev in izboljšanja poslovnega okolja za nove investicije, ki so nujne za razvojni zagon. Vlado zato ponovno pozivajo k takojšnjemu sprejemu celovitih ukrepov, ki so nujni za razbremenitev gospodarstva.

Ocenjujejo namreč, da predlogi novih davčnih zakonov predstavljajo dodatno obremenitev tako za celotno gospodarstvo kot tudi za, kar je še posebej zaskrbljujoče, tista podjetja, ki še niso izšla iz krize.