Mramor: Slovenija se je premaknila

Poročilo naj med drugim ne bi zaznalo napredka Slovenije v zadnjem letu, manjkala pa naj bi tudi opredelitev vzrokov na evropski ravni za trenutni položaj v državi.

Mramorja so glavne ugotovitve OECD presenetile Ekonomista Dušana Mramorja so glavne ugotovitve OECD presenetile. Kot je ocenil, ne odražajo dosežkov Slovenije v zadnjem obdobju. Mramor je priznal, da je Slovenija v zadnjih letih s sprejemanjem ukrepov zamujala, ob tem pa opozoril, da se je položaj v zadnjem letu povsem spremenil.

"Slovenija se je premaknila, spremembe so bile tudi na strukturni ravni. Če ta signal, da Slovenija resno dela, ne pride v mednarodno javnost, je to zelo slabo," je opozoril.

Poročilo OECD v drugih delih je Mramor vendarle podprl, pogrešal je le nekaj več vsebine pri predlogih spreminjanja referendumske zakonodaje, odnosa do študentskega dela, privatizacije in administrativnih ovir.

Mencinger: Predlagani ukrepi OECD bi zmanjšali agregatno povpraševanje Predlagani ukrepi OECD bi zmanjšali agregatno povpraševanje, pa je ocenil ekonomist Jože Mencinger. Prepričan je, da je osnovni problem, kako to povpraševanje povečati, in sicer na ravni celotne EU.

Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič medtem dvig agregatnega povpraševanja za slovensko gospodarstvo vidi v krepitvi izvoza.

Kot je še pojasnil, tudi na GZS niso zadovoljni s slovensko ekonomsko politiko. Skladno s tem bi želeli, da priporočila OECD dobijo konkretnejšo obliko v dokumentih in postanejo del ekonomske politike. Izrazil je tudi upanje, da bodo motivacija za izvedbo "prepotrebnih in hitrih reform".

Rasto Ovin: Priporočila OECD se ponavljajo Po besedah ekonomista Rasta Ovina se priporočila OECD ponavljajo. Potrebujemo več neposrednih priporočil ekonomske politike, saj vlade do zdaj splošnih priporočil niso znale prevesti v ukrepe, je dejal.

Pravic, ki smo jih uživali v dobrih časih, po njegovih besedah ne bi smeli imeti za socialno državo, ki jo je treba braniti. Treba se je prilagoditi in sprejemati ukrepe za pomoč gospodarstvu, je pozval.

Da mora OECD dajati jasna sporočila, se je strinjal ekonomist Marjan Svetličič. Opozoril je, da finančne trge poganjajo zaznave in ne realno stanje in da so k slabi zaznavi Slovenije prispevale tudi nekatere "naše neumne izjave". V povzetku OECD pogreša več poudarka na strukturnih reformah. Problem Slovenije je, da prepogosto zamuja v prilagajanju na spremembe, je zatrdil.

Arhar: Vzroki za trenutni položaj Slovenije so tako na mikro kot na makro evropski ravni Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar pa je izpostavil, da so vzroki za trenutni položaj Slovenije tako na mikro kot na makro evropski ravni. Pričakovali bi, da se objektivno izpostavi, kakšno je zunanje okolje, še posebej v Evropi, je dodal.

Prepričan je, da se v Sloveniji vse preveč poudarja celoten bančni sistem. V tem sistemu so tudi dobre banke, je dejal. Sam sicer dva glavna problema vidi v koncentraciji bančnega sistema in v konsolidaciji.

Spomnil je še na problem korporativnega upravljanja, predvsem v državnem sektorju, na napake denarne politike pred krizo in na pomanjkljiv nadzor na evropski in globalni ravni.

Vasle: Slovenija v zadnjem času zabeležila tudi pozitivne dosežke Na predstavitvi poročila je spregovoril tudi direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Slovenija je po njegovih besedah, kljub temu da se je znašla med državami z največjim poslabšanjem ključnih kazalnikov, vezanih na gospodarsko aktivnost, trg dela, javni dolg, bančni sektor ipd., v zadnjem času zabeležila tudi pozitivne dosežke. Kot je spomnil, je državi lani uspelo znižati javnofinančne odhodke in primanjkljaj spraviti pod štiri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Strukturni primanjkljaj se je približal celo dvema odstotkoma BDP, je dodal.

Pod drugim dosežkom je omenil sprejetje pokojninske reforme, ki naj bi v naslednjih osmih do desetih letih stabilizirala s pokojninami povezane izdatke in naj bi se pozitivno odrazila tudi na trgu dela. Vasleta veselijo tudi spremembe v bančnem sektorju oz. sprejetje krovne zakonodaje, ki odpira različne možnosti za reševanje bančnega sistema. Četrti dosežek je po mnenju prvega moža Umarja sprejetje reforme trga dela, ki naj bi zmanjšala togost trga dela.

Vasle je napovedal še, da se bo Slovenija, če se bodo razmere pri ključnih trgovinskih partnericah izboljšale in če bomo doma med drugim izpeljali reformo bančnega sistema, nadaljevali s konsolidacijo javnih financ ter vzpostavili zdravstveno reformo, vrnila na pot rasti.