Petek, 21. 2. 2014, 16.03
7 let, 10 mesecev
Matej Narat: Slovenija bank ni dokapitalizirala pravočasno
Njihovi odgovori glede vzrokov za bančno luknjo so bili podobni tistim, ki so jih pred njimi podali nekdanji in sedanji guvernerji, člani uprav ter nadzornih svetov bank.
Prave reševalne dokapitalizacije so se v NLB in NKBM zgodile leta 2012. V treh bankah so se te sicer odvile v letu 2008, a ne za sanacijo, temveč za njihovo rast. Za rast NKBM se je ta zgodila še leta 2011, medtem ko so dokapitalizacijo v NLB to leto že izpeljali zaradi velikega obsega slabitev in rezervacij. "Slovenija bank ni dokapitalizirala v času, ko so to počele ostale evropske države, v vsaj približno enakih obsegih in na ta način zagotovila, da bi ta krvotok še naprej deloval," je menil Narat.
Spomnil je na vse ostrejše zahteve Banke Slovenije. "Velikokrat ni bilo enostavno niti podaljšati, kaj šele na novo financirati pravih projektov," je ponazoril. Po njegovem mnenju so bila zavarovanja ob podelitvi kreditov ali garancij zagotovljena.
Dandanašnjo sanacijo bank se ocenjuje na približno 10 odstotkov BDP. Hazabent, ki je vodil sanacijo NKBM med letoma 1993 in 1997, pa je ocenil, da je takratna ob upoštevanju vsega, kar se je takrat zanjo namenilo, dosegala približno 12 do 13 odstotkov BDP.
Pred komisijo je nastopil tudi Gregor Hudobivnik, nekdanji član uprave Abanke, medtem ko se je nekdanja članica uprave NKBM Manja Skernišak za današnje zaslišanje opravičila.