Malo gospodarstvo predlaga uvedbo e-davčnih blagajn in e-računov (VIDEO)

Za vrh so pripravili nabor 30 prednostnih ukrepov, vezanih na pravno državo, boljše poslovno okolje, nov razvojni zagon in podporo izvozu, za katere pozivajo vlado, naj jih začne uresničevati takoj, večino pa izpelje do konca leta.

Med ukrepi, vezanimi na pravno državo, predlagajo odločen pregon verižnih podjetij, ki jih ustanavljajo isti lastniki in za seboj puščajo dolgove, pri tem pa svetujejo tesnejšo povezavo davčnega urada z Nacionalnim preiskovalnim uradom. Za zajezitev sive ekonomije med drugim predlagajo uvedbo e-davčnih blagajn, e-računov, načela Vsak račun šteje z nagradnim žrebanjem, povečanje števila inšpektorjev in strožje kazni za kršitelje.

Za boljše poslovno okolje med drugim predlagajo povečanje finančne podpore malemu gospodarstvu, ukrepe za večjo dostopnost posojilnih finančnih virov pri bankah in drugih posojilnih ustanovah ter ponovno odprtje reforme trga dela, in sicer v smeri znižanja stroškov dela. Za nov razvojni zagon med drugim predlagajo povečanje sredstev Slovenskega podjetniškega sklada za subvencije pri nakupu nove tehnološke opreme ter kombinirano podporo sklada mikro in malim podjetjem. Med ukrepi za odločno podporo izvozu pa je med drugim okrepitev podpore specifičnim oblikam nastopa mikro in malih podjetij v tujini.

Novković: Podjetniški duh v Sloveniji je skoraj izginil Kot je na vrhu dejal svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Goran Novković, je podjetniški duh v Sloveniji skoraj izginil - po raziskavi o podjetništvu GEM so Slovenci po zaznavanju podjetniške priložnosti v mednarodni primerjavi na repu lestvice.

Za nami le Slovaška, Češka in Madžarska Še nižje je Slovenija, ko gre za podjetniške namere. Kazalec podjetniških namer na Hrvaškem ali celo v BiH je dvakrat višji kot pri nas, kjer družbeni status podjetnika postavljamo zelo nizko, je navedel Novković. Ob tem je dodal, da so v evropskem merilu za nami le Slovaška, Češka in Madžarska.

Minister obljublja pomoč Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik je uvodoma na vrhu nanizal nekaj ukrepov za mala in srednje velika podjetja. Po njegovih pojasnilih si vlada prizadeva za oblikovanje 150 milijonov evrov vrednega sklada, ki bi bil pri SID banki na voljo za mala in srednje velika podjetja, poleg tega bo na voljo predvidoma tudi do 500 milijonov evrov posojil za obratna sredstva in do ene milijarde evrov raznih poroštev.

Ministrstvo bo letos in prihodnje leto po Stepišnikovih besedah objavilo 40 javnih razpisov, v okviru katerih bo na voljo več kot 450 milijonov evrov, večina razpisov pa bo namenjenih ravno malim in srednje velikim podjetjem. Spomnil je tudi na povratne in nepovratne vire financiranja, ki so na voljo malim in srednje velikim podjetjem.

Stepišniku se za večjo gospodarsko rast zdi najpomembnejši izvoz. Ta je po njegovem mnenju edina svetla točka, kjer je možno doseči večji bruto domači proizvod, zato se na tem področju "splača" narediti vse, da bo ta večji.

Minister za notranje zadeve Gregor Virant je razumel pozive malega gospodarstva k odpravi administrativnih ovir. Kot je poudaril, pa je poenostavljanje administrativnih postopkov in čiščenje birokratskih ovir proces, ki se nikoli ne konča.

Pličanič napovedal spremembe v pravosodju Minister za pravosodje Senko Pličanič pa je zbranim na vrhu pojasnil, da se zavedajo pomembnosti, ki ga ima za delovanje gospodarstva pravna država, učinkovito pravosodje. Za jesen je napovedal realizacijo zakona o sistemski razdolžitvi, pripravljajo tudi zakon o arbitraži, s katerim želijo podjetjem ponuditi alternativno reševanje sporov.