Četrtek, 25. 8. 2022, 22.42
1 leto, 8 mesecev
Ljubljanski nepremičninski trg v padu? Stanovanja ponekod niso bila tako poceni že leto dni.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,24
31
Za kvadratni meter rabljenega stanovanja so na območju Trnovo-Vič so kupci glede na julija prijavljene posle odšteli 2.830,00 evra, kar je neverjetnih 25 odstotkov manj kot maja letos.
Za kvadratni meter rabljenega stanovanja so na ljubljanskem območju Trnovo-Vič kupci glede na julija prijavljene posle odšteli 2.830,00 evra, kar je neverjetnih 25 odstotkov manj kot maja letos. Tudi povprečna cena kvadratnega metra prodanega rabljenega stanovanja je v julijskih poslih padla na najnižjo vrednost v zadnjem letu dni. Medtem pa posli z nepremičninami v središču prestolnice segajo po rekordnih vrednostih. Kaj se dogaja na ljubljanskem nepremičninskem trgu?
"Cene stanovanj v Ljubljani so že začele vibrirati," dogajanje na nepremičninskem trgu v prestolnici opiše nepremičninska posrednica Maša Pečar iz agencije Ljubljana nepremičnine. "To pomeni, da so cene ponekod že začele počasi padati oziroma se nižati. Ta trend se bo najverjetneje nadaljeval po celotni prestolnici oziroma državi. Predvsem če iz zgodovine potegnemo sklep, da se nepremičninski trgi v Sloveniji na dogajanja v tujini vedno odzovejo z zakasnitvijo. Tam pa cene nepremičnin že nekaj mesecev padajo," pravi Pečarjeva, ki pa tudi opozarja, da je poleti vedno "manj aktivna sezona zaradi počitnic, ki so povsod po svetu", kar se odraža tudi na nepremičninskem trgu.
Kaj bodo storili zasebni kupci?
"Cene stanovanj na trgu, kakršne so bile maja in junija, se obdržijo čez poletje," pravi Pečarjeva, ki sicer skeptično opozarja, da nas v prihodnjem mesecu ali dveh morda še čaka kakšen manjši skok cen. "Ljudje prihajajo z dopusta in marsikdo bo še izkoristil priložnost za nakup, preden banke spet dvignejo obrestne mere," meni Pečarjeva, ki pa še enkrat poudarja: "Glede na dogajanje v tujini pa vendarle lahko zatrdim, da bo srednjeročni trend cen stanovanj v Ljubljani negativen. Stanovanja bodo torej kmalu nekoliko cenejša. Kupna moč pač pada."
"Cene so ponekod že začele počasi padati oziroma se nižati. Ta trend se bo najverjetneje nadaljeval po celotni prestolnici oziroma državi. Predvsem če iz zgodovine potegnemo sklep, da se nepremičninski trgi v Sloveniji vedno odzovejo z zakasnitvijo na dogajanja v tujini, kjer pa cene nepremičnin že nekaj mesecev padajo," pravi nepremičninska posrednica Maša Pečar iz agencije Ljubljana nepremičnine.
Kaj pa investitorji?
"Še vedno pri svojem delu srečujem ljudi, ki imajo denar in bi ga radi investirali v nepremičnine," pravi Pečarjeva. Investitorje seveda zanimajo predvsem donosi. Se danes še najdejo investicijske priložnosti? "Še vedno jih najdejo na trgu. Treba je razumeti kompleksnost njihovih odločitev in ob današnji inflaciji je marsikaj bolje od držanja kapitala v nacionalnih valutah," pravi Pečarjeva, ki pa tudi opozarja, da se v Ljubljani še vedno občutita tako vpliv ruske invazije na Ukrajino kot koronavirus. "Mobilnosti ljudi po svetu še vedno ni, tudi letalski prevoz povzroča težave. Upamo na boljše čase," dodaja Pečarjeva.
V nadaljevanju članka vam bomo predstavili najdražja stanovanja, katerih prodaje so bile vpisane v Evidenco trga nepremičnin julija letos, ter gibanje cen za kvadratni meter prodanih rabljenih in novozgrajenih stanovanj po posameznih katastrskih območjih v Ljubljani od januarja 2020 do julija 2022.
V članku smo analizirali prodajo novih in rabljenih stanovanj zgolj v Ljubljani. Razlog za to se skriva predvsem v številu poslov, saj je nepremičninski trg najbolj dejaven prav v prestolnici. Za statistično analizo poslov in cen nepremičnin mora biti na voljo dovolj velik vzorec, da so podatki še vedno relevantni.
Julijski rekordi za najdražji kvadratni meter – 5.812 evrov za kvadratni meter
Tudi rekordni, aprila prijavljeni posli z rabljenimi stanovanji kažejo na trend upadanja cen stanovanj, saj noben kupec za kvadratni meter ni odštel več kot šest tisoč evrov. To je bilo v zadnjem letu prej pravilo kot posebnost. Julijski rekord tako pripada kupcu, ki je za 16 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Mestnem trgu 9 odštel 93 tisoč evrov oziroma 5.812 evrov na kvadratni meter. Se je pa julija med rekorderji glede na ceno za kvadratni meter znašlo tudi večje stanovanje, kar je precejšnja redkost. Največje cene za kvadratni meter ponavadi dosegajo predvsem manjša stanovanja. Neznani kupec je za 108 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Židovski stezi 2 odštel 594 tisoč evrov oziroma 5.500 evrov na kvadratni meter.
Na spodnjem zemljevidu lahko preverite deset najdražjih stanovanjskih poslov v Ljubljani glede na ceno kvadratnega metra v zadnjih treh mesecih.
Julijski rekordi za najdražja stanovanja – 752 tisoč evrov za 151 kvadratnih metrov
Najvišji julija prijavljeni posel z rabljenimi stanovanji v Ljubljani je znašal 752 tisoč evrov. Toliko je neznani kupec odštel za 151 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Cesti na Brdo 29.
Za 166 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Ulici Alojza Kajina 5 pa je neznani kupec odštel 640 tisoč evrov oziroma 3.775 evrov na kvadratni meter.
Na spodnjem zemljevidu lahko preverite deset najdražjih stanovanjskih poslov v Ljubljani v zadnjih treh mesecih.
V Vič-Trnovo kvadratni meter stanovanja pod "magično mejo"
Julija prijavljeni nepremičninski posli v Ljubljani kažejo predvsem na kaos na trgu. Medtem ko se je povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja na ravni mesta in v nekaterih katastrskih občin spustila na rekordno nizke ravni, ki jih nismo videli že leto dni, pa so drugi deli prestolnice postali skoraj rekordno dragi. Julija izstopa predvsem Vič-Trnovo, kjer so kupci za rabljena stanovanja v povprečju odšteli manj kot tri evrske tisočake za kvadratni meter. To smo nazadnje v tem delu Ljubljane, ki vključuje tudi elitne soseske, videli avgusta lani.
Center – 3.823 evrov za kvadratni meter
Prvi podatki o poslih z rabljenimi stanovanji v Ljubljani kažejo, da so cene v središču prestolnice dosegle skoraj rekordne vrednosti. V povprečju so tako stanovanja novega lastnika dobila v zameno za 3.823 evrov za kvadratni meter. Za zdaj je bilo julija prijavljenih le deset poslov z rabljenimi stanovanji (številka se bo zagotovo še povečala v prihodnjih mesecih), vendar lahko že zdaj z veliko gotovostjo trdimo, da je bil promet z nepremičninami v obravnavanem mesecu na rekordno nizkih ravneh.
Bežigrad – 3.363 evrov za kvadratni meter
Za Bežigradom, ki je bil v zadnjem letu dni večkrat med najdražjimi deli Ljubljane, so julija zabeležili padec cen. V povprečju so prodajalci iztržili 3.363 evrov za kvadratni meter rabljenega stanovanja. Na bežigrajskem nepremičninskem trgu je bila aktivnost glede na število prijavljenih poslov z nepremičninami julija "normalna" v primerjavi s preteklimi meseci.
Moste-Polje – 3.263 evrov za kvadratni meter
V Moste-Polje julija ni bilo velikih sprememb v primerjavi s preteklimi meseci. Kupci namreč že celotno leto 2022 za kvadratni meter stanovanja v obravnavani katastrski občini plačajo okoli 3.300 evrov.
Rudnik – 3.348 evrov za kvadratni meter
Analiziranje nepremičninskega trga na Rudniku je vedno težaven posel, saj je število transakcij z rabljenimi stanovanji premajhno za resno analizo. Tudi julija so bila do zdaj dostopnih podatkih na Rudniku prodana le tri rabljena stanovanja, povprečna cena je bila 3.348 evrov za kvadratni meter.
Vič-Trnovo – 2.830 evrov za kvadratni meter
Še maja letos so bile cene rabljenih stanovanj blizu štirim evrskim tisočakom, julija pa so prodajalci v povprečju za kvadratni meter rabljenega stanovanja iztržili le 2.830 evrov.
Šiška – 3.147 evrov za kvadratni meter
V Šiški julija prijavljeni posli z rabljenimi stanovanji niso prinesli veliko presenečenj. Kupci v Šiški že več kot leto dni v povprečju odštejejo malo več kot tri tisoč evrov za kvadratni meter.
V sodelovanju z zagonskim podjetjem Arvio bomo na Siol.net vsak mesec predstavili pregled poslov na ljubljanskem nepremičninskem trgu. Arvio podatke, ki so osnova za zgoraj predstavljeno analizo, črpa neposredno iz Evidence trga nepremičnin, ki jo ureja Gurs. Ob tem je treba poudariti še naslednje:
- Posel z nepremičnino pristojni državni agenciji prijavijo prodajalci ali Furs. Rok za oddajo podatkov o poslu je sicer 15. dan v mesecu, v katerem je bil sklenjen posel, vendar izkušnje kažejo, da se podatke sporoča z zakasnitvijo več kot enega mesca. Posledično podatki po posameznih mescih ne vključujejo vseh poslov. Tako je za julij 2022 v bazo ETN vključenih le približno 50 odstotkov poslov, kar pomeni, da so podatki o povprečnih cenah za junij le začasni. Ko bodo v bazo ETN vključeni vsi posli, se lahko pojavijo spremembe povprečnih cen.
- Pri Arviu v analizo tudi niso vključili vseh transakcij, temveč le zanesljive posle s stanovanji. Kaj točno to pomeni, si lahko preberete na spletni strani Zanesljivost podatkov o sklenjenih transakcijah.
31