Ponedeljek, 28. 8. 2017, 4.01
7 let, 2 meseca
Lastništvo Petrola spet na prepihu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,63
3
Na prodaj so novi paketi delnic Petrola. Iz lastništva naj bi se umikala slovaško-češka finančna skupina J&T, druga največja delničarka slovenskega naftnega trgovca. Kdo bo pripravljen dati sto milijonov evrov za njen delež?
Petrol, po kriteriju prihodkov največja slovenska poslovna skupina, je spet na lastniškem prepihu.
Po naših informacijah druga največja lastnica Petrola, finančna skupina J&T, že nekaj mesecev išče kupca za svoj 12,8-odstotni delež. O tem naj bi obvestila tudi Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Lidia Glavina, in Petrol, ki so mu delničarji na zadnji skupščini dali pooblastilo za nakup lastnih delnic. Z namero J&T, da bi delnice prodala kar Petrolu, naj bi bili seznanjeni tudi nadzorniki Petrola, a bodo o tem formalno razpravljali, ko oziroma če bodo prejeli konkretno ponudbo.
Na J&T smo zato v petek naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je:
- Ali lahko potrdijo, da so že začeli postopek prodaje svojih delnic Petrola?
- Ali nameravajo v prihodnjih mesecih ostati solastnik Petrola?
Odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.
Preberite še:
Kaj grozi Petrolu, Gorenju, Savi Re …
Država: kupili smo delež v Petrolu
Skrivali so se za češko banko
Slovaki naj bi o tem, da iščejo kupca za Petrol, obvestili tudi Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Lidia Glavina.
Gre sicer za delnice, ki jih je J&T pridobil v letih 2014 in 2015, z njihovimi nakupi pa razburil državni vrh. Svoje lastništvo so namreč v J&T skrivali za fiduciarnim računom, odprtim pri eni od čeških bank, in ciprskimi podjetji, ki so pred leti v vojni za hrvaško naftno družbo Ina kopičile delnice za madžarsko energetsko multinacionalko Mol.
Informacije, da J&T tudi delnice Petrola kupuje za Mol, so v Bratislavi, kjer je sedež te finančne skupine, pozneje zanikali.
Zakaj se Slovaki umikajo
Da v J&T iščejo izhod iz Petrola, ni presenetljivo zaradi naslednjih razlogov:
- Na aprilski skupščini jim v nadzorni svet Petrola ni uspelo imenovati svojega predstavnika. Po skupščini so iz J&T sporočili, da bi se morala lastniška struktura podjetja odražati tudi v ustrezni sestavi nadzornega sveta Petrola in napovedali vložitev izpodbojnih tožb.
- Še pred skupščino je država povečala svoj lastniški delež v Petrolu. Od Nove Ljubljanske banke (NLB) je odkupila tri odstotke delnic, za katere je Slovenski državni holding (SDH) plačal okrog 20 milijonov evrov. Skupni delež Kada, Soda in SDH je zrasel na skoraj 32 odstotkov.
- S tem so v J&T dobili jasno poročilo, da država ne bo dovolila prikritega ali celo sovražnega prevzemanja Petrola. Že pred tem je država z zakonom o izvrševanju proračuna določila, da morajo zasebni lastniki Petrola pred morebitnim povečanjem svojega deleža nad 25 odstotkov pridobiti soglasje vlade.
- Tudi tržne razmere za prodajo delnic Petrola so ugodne. Višje cene nafte so krepko povečale prihodke Petrola (več o poslovanju v okvirju).
Medtem ko se je vrednost indeksa SBITOP na ljubljanski borzi v prvih šestih mesecih zvišala za 11 odstotkov, je Petrolova delnica v istem obdobju pridobila 15,4 odstotka vrednosti. V tem času je bilo sklenjenih za več kot 20 milijonov evrov poslov s Petrolovo delnico, ki je bila po prometu na tretjem mestu med vsemi.
Kdo se zanima za Petrol?
Tržna vrednost delnic v lasti J&T trenutno znaša dobrih sto milijonov evrov. To je skoraj dvakrat več od lanskega čistega dobička skupine (61,8 milijona evrov), ki je bil nižji kot leta 2015.
Tržna vrednost delnic v lasti J&T trenutno znaša dobrih sto milijonov evrov.
J&T ima v lasti več kot deset milijard evrov premoženja. Še letos pa naj bi polovični lastnik skupine postala kitajska finančna korporacija CEFC, ki za to potrebuje še soglasje slovaškega regulatorja.
Po nekaterih informacijah naj bi zanimanje za nakup deleža Petrola v lasti J&T izkazalo več potencialnih interesentov.
Na prepihu 40 odstotkov delnic Petrola
Pomemben del lastništva Petrola, po nekaterih ocenah skoraj 40 odstotkov, trenutno sicer visi v zraku. V prihodnjih tednih bo namreč razpis za prodajo dveh odstotkov delnic objavila Nova KBM. Tudi v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) pričakujejo, da bodo svoj 1,7-odstotni delež Petrola začeli prodajati še letos.
Po naših podatkih med delničarji za zdaj ni nobenih dogovorov o morebitni skupni prodaji, a jih v prihodnjih mesecih ni mogoče izključiti.
Z lastniško stabilnostjo Petrola je povezana še dodatna negotovost. Še konec lanskega leta je bilo namreč na registrskih računih, ki so jih takrat ukinjali, kar 18 odstotkov delnic Petrola, ki jih mali delničarji niso prenesli na račune pri borzno-posredniških družbah.
Preberite še:
Državi devet milijonov evrov iz Petrola, Čehi ostali pred vrati
Počivalšek spreminja enačbo za cene goriv, računi bodo višji
Bodo Hrvati izplačali Madžare …
Zagotovo bo na morebitno zanimanje za nakup večjih paketov delnic Petrola vplivalo tudi dogajanje v skupščini, predvsem na Hrvaškem.
Hrvaški premier Andrej Plenković je sporočil, da bo vlada poiskala svetovalca za morebitni odkup 49-odstotnega deleža v Ini od Mola.
Konec prejšnjega tedna je tako hrvaški premier Andrej Plenković sporočil, da bo vlada poiskala svetovalca za morebitni odkup 49-odstotnega deleža v Ini od Mola. Njegova naloga bo ovrednotiti delež v Ini in poiskati potencialne strateške partnerje, ki bi s hrvaško državo sodelovali v poslu.
Še vedno ni jasno, kako bo hrvaška država financirala morebitni nakup. Že lani je hrvaška vlada napovedala, da bo del nakupa delnic Ine skušala financirati z izkupičkom od prve javne prodaje (IPO) četrtine delnic Hrvatske elektroprivrede (HEP).
Analitiki so opozarjali, da zgolj to ne bo zadoščalo za odkup skoraj polovice Ine. Ta je trenutno na borzi vreden dobri dve milijardi evrov, a analitiki dodajajo, da zaradi relativno majhnega prometa z njimi ni mogoče napovedati, kolikšno ceno za svoj delež pričakujejo Madžari.
Temu načrtu je ostro nasprotovala tedanja koalicijska stranka MOST, ki je od spomladi ni več v vladi. A naklonjeni mu niso niti v vrstah Hrvaške ljudske stranke (HNS), novega partnerja v koaliciji.
… ki bodo potem šli nad Petrol?
Morebitni dokončni umik Mol iz Ine bi lahko premešal energetske karte v regiji. Že pred časom smo poročali, da so Madžari v okviru nove strategije leta 2030 napovedali iskanje novih prevzemnih tarč na območju, ki je v dosegu rafinerij madžarske družbe. Nove tarče bodo iskali zunaj treh ključnih trgov (Madžarske, Hrvaške in Slovaške), kjer imajo tudi rafinerije.
Luka Koper je Molu letos oddala zmogljivosti na terminalu za tekoče tovore.
Slovenija tako po sporu Mola s hrvaško državo postaja ključna izhodiščna točka za Mol in Madžarsko pri dostopu do Jadranskega morja:
- Čeprav vlada v neformalnih krogih ne kaže pretirane naklonjenosti do Mola, mu je Luka Koper letos oddala zmogljivosti na terminalu za tekoče tovore.
- Madžarska država se je z vlado Mira Cerarja dogovorila o sto milijonov evrov vrednem kapitalskem vložku v podjetje 2TDK, ki bo gradilo in upravljalo drugi tir Divača - Koper.
Petrol cveti, v prvem polletju 34 milijonov dobička
V skupini Petrol, ki jo vodi Tomaž Berločnik, so v prvem polletju ustvarili 2,2 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi višjih cen nafte.
Povprečna cena za sod surove severnomorske nafte Brent Dated je v prvem polletju letos znašala 51,72 ameriškega dolarja za sod, kar je 30 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2016, povprečna cena v evrih pa je bila višja za 34 odstotkov. Prilagojeni kosmati poslovni izid je znašal 190,4 milijona evrov, kar je devet odstotkov več kot v istem obdobju lani. Denarni tok iz poslovanja je znašal 72,4 milijona evrov oziroma deset odstotkov več.
Čisti dobiček znaša 34 milijonov evrov, kar je šest odstotkov več. Skoraj 60 odstotkov proizvodov iz nafte je Petrol v prvem polletju prodal v veleprodaji, preostalo na maloprodajnem trgu.
Petrol se krepi tudi na področju prodaje trgovskega blaga. Samo v prvem polletju ga je prodal za skoraj 260 milijonov evrov. Bruto marže proizvodov iz nafte, ki jih model določa v fiksnem znesku in ob spremembah maloprodajnih cen ostajajo nespremenjene, so v Sloveniji še vedno pod evropskim povprečjem. Pri motornih bencinih so dosegle 70 odstotkov povprečne bruto marže v državah EU, pri dizelskem gorivu pa 57 odstotkov.
3