Torek, 6. 6. 2017, 3.55
6 let, 6 mesecev
Počivalšek spreminja enačbo za cene goriv, računi bodo višji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,80
4
Vlada je v zadnjem letu sprejela dve uredbi, ki naftnim trgovcem nalagata dodajanje - praviloma občutno dražjih - biogoriv v dizel in 95-oktanski bencin. Ker to za trgovce pomeni dodatne stroške, zdaj gospodarski minister Zdravko Počivalšek predlaga spremembo metodologije izračuna cen goriv, ki bo strošek prevalila na voznike.
Odgovarjamo na vprašanja:
- Ali bo gospodarsko ministrstvo zaradi biogoriv zvišalo cene goriv?
- Kaj o tem pravijo trgovci in prevozniki?
- Zakaj biogoriva brez spodbud ne preživijo?
- So biogoriva res ekološka in zakaj je Petrol zaradi njih že plačeval odškodnine?
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek po neugodni analizi varuha konkurence, ki kaže, da bi zaradi duopola Petrola in OMV liberalizacija cen naftnih goriv vodila v dvig končnih cen na črpalkah, trgovci pa ne bi imeli motivacije za nižanje, prizadevanja za popolno liberalizacijo cen naftnih derivatov postavlja na stranski tir.
V novi uredbi o določanju cen goriv, ki jo mora vlada sprejeti do konca tega meseca (trenutna namreč velja do konca junija), bo predlagal, da vlada podaljša liberalizacijo cen na avtocestah in hitrih cestah, drugje pa naj bi cene še naprej določala država.
Bo pa hkrati predlagal spremembo metodologije izračuna cen dizla in 95-oktanskega bencina. Po novem se bo v prodajni ceni goriva, torej tisti, ki jo plačamo na črpalki, upoštevala tudi borzna cena biogoriv. Ta bo zamenjala določen delež cene nabavne cene klasičnega goriva (sestavo cene goriva si lahko ogledate v spodnji infografiki). V kolikšnem deležu se bo upoštevala kotacija biogoriv, še ni znano. Na ministrstvu so nam dejali, da je nova metodologija še v usklajevanju z drugimi ministrstvi.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek bo poskušal doseči spremembo metodologije cen, ki bi strošek dodajanja biogoriv z naftnih trgovcev prevalila na voznike.
Bodo šle cene gor?
Na ministrstvu za gospodarstvo učinka spremembe na cene ne znajo oceniti. "Vpliv, ki ga bodo biogoriva imela na končno ceno goriv, bo odvisen od borznih cen biogoriv na svetovnem trgu. Če bo cena biogoriv višja od navadnih fosilnih goriv, bo to povzročilo povišanje končne cene, Če bodo biogoriva cenejša od navadnih fosilnih biogoriv, pa njihovo pocenitev," pojasnjujejo.
Po podatkih na nemškem portalu ufop.de je trenutno prodajna cena biodizla v Nemčiji 1,25 evra za liter, medtem ko liter nafte tam stane okrog 1,14 evra. To pomeni okrog deset odstotkov višjo ceno. Pri tem pa opozorimo, da ima Nemčija visok delež lastne proizvodnje biodizla, medtem ko bi ga slovenski naftni trgovci morali uvažati, zato bi bil verjetno še dražji.
K spremembi metodologije cene je gospodarsko ministrstvo pozivalo že septembra 2015, a takrat neuspešno. Takrat so Počivalškovi opozarjali, da je nabavna cena biogoriva tudi za več kot 30 odstotkov višja od nabavne cene za naftne derivate in da zato strošek posega v marže trgovcev.
Sledenje bruseljski zeleni politiki
Razlog za vključevanje biogoriv sta dve uredbi, sprejeti v zadnjem letu, s katerima Slovenija sledi evropski zakonodaji o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE). Ker promet ustvari velik delež emisij toplogrednih plinov, si Bruselj za njihovo zmanjšanje prizadeva tudi s spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije, torej biogoriv in elektrike.
Lani oktobra je vlada Mira Cerarja sprejela uredbo o obnovljivih virih energije v prometu, ki določa, da morajo distributerji goriv letos doseči skupno 6,2 odstotka prodaje biogoriv in električne energije za uporabo v prometu, prihodnje leto 7 odstotkov, v 2019 9,4 odstotka in v 2020 10 odstotkov.
Aprila letos pa še uredbo o trajnostnih merilih za biogoriva in emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu, katere cilj je desetodstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometu do konca 2020 gleda na stanje v letu 2010.
Omenimo, da je Slovenija v preteklosti že imela ambiciozne cilje glede rabe OVE, ki pa jih ni dosegala. Tako je bil cilj do leta 2015 doseči 7,5-odstotni delež biogoriv, a je v letu 2014 ta delež znašal le 2,4 odstotka, glede na leto pred tem (3,5 odstotka) pa se je celo občutno zmanjšal.
Petrol je biogoriva že dodajal klasičnemu gorivu leta 2005, a je s tem prenehal, ko je država ukinila subvencije, ki so jim pokrivale višji strošek nabave biogoriv.
Petrol: Država je ambiciozna
V Petrolu nad idejo o biogorivih niso prav navdušeni. Menijo, da so cilji države ambiciozni, poleg vključitve kotacije biogoriv v ceno goriva pa, kot pravijo, pričakujejo tudi uvedbo spodbud ter ureditev davčnih obremenitev, pri čemer omenjajo prispevke za učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije in izpuste ogljikovega dioksida. Kaj naj bi se na področju teh obremenitev spremenilo, niso pojasnili.
Na OMV medtem pravijo, da trenutno ne morejo odgovoriti na vprašanja, kaj zanje pomeni dodajanje biogoriv. "Tudi sami čakamo na predlog Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo glede načina oblikovanja cen naftnih derivatov po 1. juliju 2017. Tega do zdaj še nismo prejeli," pravijo.
Tudi na Trgovinski zbornici Slovenije pravijo, da uredba še ni objavljena na vladnih spletnih straneh in je ne poznajo, zato je ne morejo komentirati.
Prevozniki ne vedo nič
O načrtih ministra do našega klica niso bili obveščeni niti na interesnih združenjih. Tako Peter Pišek, logist in predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije, kot predsednik sekcije za promet pri GZS Robert Sever sta nam pred dnevi dejala, da z idejo nista seznanjena.
"Za prevoznike, ki gledamo na vsak centiliter, bi bila to katastrofa. Biogoriva pomenijo višjo ceno, pa tudi večjo porabo, prinašajo pa tudi druge, tehnične izzive," nam je dejal Pišek.
Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta meni, da je usmeritev v biogoriva smiselna, saj lahko zmanjšajo ogljični odtis, da pa morajo biti pridelana trajnostno. Dodaja, da so bili po njegovem mnenju prvi cilji politike na tem področju preambiciozni, zdaj pa tudi politika postaja bolj realna.
Spodbude sprožile evforijo biogoriv ...
Slovenija je v preteklosti že poskušala uvajati biogoriva. Tako so trgovci leta 2005 začeli gorivom dodajati do pet odstotkov biogoriv. Država je, da bi spodbudila njihovo rabo, uvedla subvencije, s katero so bila biogoriva oproščena plačila trošarin. Ugodnosti so bili deležni trgovci z naftnimi derivati kot nadomestilo za višje stroške nakupa biogoriv. Višina dejanske ugodnosti je bila odvisna od deleža biogoriv v mešanici.
Podobno je bilo tudi na proizvodni strani. Politika je proizvodnjo biogoriv izpostavljala kot veliko priložnost za kmete, tudi slovenske. Leta 2006 je takratni okoljski minister Janez Podobnik govoril, da trg biogoriv kmetovalcem zagotavlja zanesljiv ter predvsem dolgoročen in stalen vir prihodka, poleg tega pa zmanjšuje odvisnost Slovenije od uvoza energentov in prinaša nova delovna mesta.
Ministrstvo je tedaj ugotavljalo, da bi lahko Slovenija polovico lastnih potreb po biogorivu zadovoljila sama, preostalo pa bi uvozila. Več kot šest tisoč hektarjev naj bi bilo primernih površin za oljno ogrščico (takrat je bilo za to dejavnost namenjenih 2.500 hektarjev). Kmetje so sledili spodbudam in začeli pridelavo, tudi Petrol je leta 2006 s Pinusom iz Rač ustanovil podjetje Bio goriva.
... konec spodbud je ubil trg
A sčasoma se je evforija polegla. "Biogoriva so dražja kot fosilna, zato je njihova uporaba neekonomična," razloge pojasnjuje Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta. Kot pravi, so kmetje v preteklosti kupovali stiskalnice za olje, ker so želeli sami pridelovati biodizel in si tako znižati stroške, a "so hitro ugotovili, da se jim bolj izplača prodajati hladno stiskano olje kot proizvajati oljno repico za biogorivo".
Petrolova Bio goriva so leta 2012 pristala v stečaju. Leta 2014 je nato vlada Alenke Bratušek v iskanju dodatnih proračunskih prihodkov po padcu nepremičninskega davka ukinila olajšave za trgovce. "Znižanje trošarin se ne odrazi v nižji ceni mešanice goriv za potrošnika. Cena je enaka kot za 'čisto' fosilno gorivo," so takrat odločitev argumentirali na vladi. Posledično so vsaj na Petrolu nehali vmešavati biogoriva.
Avtoprevozniki z namero o dodajanju biogoriv, ki po besedah logista Petra Piška pomenijo višje cene in većjo porabo, niso zadovoljni.
Vprašanja, ki jih odpirajo biogoriva
Agresivna promocija biogoriv v Evropi po letu 2000 je prinesla razmah na proizvodni strani in njihovo hitro uvedbo po EU. To široko "testno" področje pa je hitro razgalilo tudi nekaj izzivov, ki jih prinaša široka raba biogoriv. To so:
1. Prehranska varnost: Kmetje so po uvedbi finančnih spodbud začeli pridelavo rastlin za biogoriva, kar je prineslo nekaj pomislekov glede vpliva na prehransko preskrbo in učinka na cene hrane. Zato se je EU v zadnjih letih začela usmerjati stran od biogoriv prve generacije, ki jih pridelujejo iz poljščin (rastlinsko olje, biodizel, bioetanol, biometanol, bioplin). Po novem stavi na biogoriva druge generacije, ki jih pridelujejo iz odpadnega lesa, trave, slame in drugih odpadkov (etanol, biovodik, bioeter, metan, lesni plin).
Omejitev rabe biogoriv iz poljščin je v naš pravni red prenesla tudi Slovenija. Aprilska direktiva tako med drugim navaja, da se za dosego cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov omeji uporabo biogoriv, proizvedenih iz poljščin z visoko vsebnostjo škroba. Omenjena biogoriva se upoštevajo samo v deležu, ki ne presega 70 odstotkov skupne energijske vrednosti biogoriv v posameznem letu.
"Omejitev je določena z namenom, da se zagotovi pridelava žitaric, krompirja in ostalih rastlin z visoko vsebnostjo škroba za prehrambne namene in ne za povečano predelavo v biogoriva," je navedeno v direktivi.
Na Petrolu menijo, da bi se namesto uvažanja biogoriv morali bolj osredotočiti na energente, ki bi jih lahko proizvajali v lokalnem okolju, kot je na primer zelena elektrika.
2. Ekološka komponenta uvažanja biogoriv: Na Petrolu menijo, da "bi se morali bolj osredotočiti na energente, ki bi jih lahko proizvajali v lokalnem okolju, kot je na primer zelena elektrika". Opozarjajo namreč, da vsa biogoriva danes uvažamo kot vsa druga fosilna goriva. S tem je po njihovem mnenju ekološka oziroma trajnostna komponenta uvedbe biogoriv pod vprašajem in je potreben strateški razmislek o dodani vrednosti biogoriv za potrošnike, menijo.
3. Tveganje za tehnologijo: Logist Peter Pišek poudarja, da so biogoriva večplasten problem. Sam je imel negativno izkušnjo, saj se mu je pred leti, ko je Petrol gorivu že dodajal biodizel, zaradi tega pokvaril tovornjak. "Takrat smo dali motor na analizo v laboratorij, ki je pokazala, da je za okvaro krivo biogorivo. Petrol je mojemu podjetju zato izplačal odškodnino," nam je povedal Pišek.
Kot pravi, je sicer mogoče, da so proizvajalci do danes glede na trende evropske zakonodaje prilagodili motorje in da te okvare niso več mogoče. Vprašanja o vplivih smo naslovili na nekatere proizvajalce osebnih in tovornih vozil, odgovore čakamo in jih bomo objavili, ko jih dobimo. Pišek pa meni, da je treba to vprašanje rešiti, preden trgovcem naložijo dodajanje biogoriv, ki lahko zanje pomenijo tveganje tožb.
4