Četrtek, 11. 5. 2017, 11.44
7 let, 1 mesec
Cene naftnih goriv
Analiza, ki spodkopava "razbijaške" načrte ministra Počivalška
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,38
9
Z deregulacijo cen goriva bomo razbili duopol Petrola in OMV ter povečali konkurenco med naftnimi trgovci, napoveduje gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki se zavzema za to, da država ne bi več določala najvišjih cen goriva. A sveža analiza varuha konkurence kaže, da vstopa novih ponudnikov vsaj kratkoročno ne bo, zaradi pomanjkanja konkurence pa bi lahko sprostitev cen vodila v njihovo zvišanje.
Glavni poudarki:
- Medtem ko lahko v Avstriji vsaka črpalka po svoje določa cene bencina, pri nas ceno regulira država.
- Analiza Agencije za varstvo konkurence (AVK) kaže, da Petrol in OMV obvladujeta med 70 in 90 odstotki trga.
- Nove igralce odvračajo visoke vstopne ovire, med drugim dolgotrajno umeščanje v prostor, zasedenost "elitnih" lokacij. Po mnenju AVK je priložnost za (večje) trgovce, kjer pa je zaznati le malo zanimanja.
- Za znižanje cen goriva bi bilo treba znižati dajatve.
Kakšen je delujoč prosti trg goriv? V Beljaku v Avstriji so lahko včeraj vozniki dizel najceneje točili na črpalki v lasti mestne občine, kjer je liter stal 0,996 evra, drugi najcenejši ponudnik je bil po podatkih portala tankbillig.in F. Leitner z 1,069 evra za liter, najdražji pa so bili po podatkih portala OMV, Eni in BP, za katere portal navaja ceno 1,094 evra ali več.
Cene, ki jih lahko avstrijski bencinski servisi spreminjajo vsako jutro, so se torej na območju avstrijskega mesta, po površini primerljivega z občino Maribor, razlikovale za približno deset centov.
Država rahlja nadzor
Konec junija se izteče uredba, s katero je vlada Mira Cerarja delno odprla vrata liberalizaciji cen pogonskih goriv.
Na drugi strani pri nas država določa najvišjo dovoljeno ceno goriva. Edini del cene, na katerega trgovec lahko vpliva, je marža, ki pa predstavlja le od šest do osem odstotkov končne cene. A tudi če trgovec določi najvišjo mogočo maržo (osem centov na liter), je ta med najnižjimi v EU.
Največja trgovca Petrol in OMV, ki skupaj obvladujeta med 70 in 90 odstotki trga, v ceno vračunata najvišjo dovoljeno maržo, temu sledi tudi večina drugih ponudnikov. Tako trenutno za liter dizla zaračunavata 1,146 evra. Poldrugi cent manj stane dizel na črpalkah diskontnega trgovca FE Trading, ki je od lani v lasti OMV.
Novembra je država sicer delno liberalizirala določanje cen za dizel in 95-oktanski bencin, a liberalizacija velja na avtocestah in hitrih cestah, kjer lahko trgovci po novem marže določijo po želji – zgornja omejitev cene litra goriva je odpravljena. Na regionalnih cestah je to še vedno v pristojnosti države. Edini, ki je dvignil cene, je OMV, ki pa je to storil le na bencinski črpalki v Škofijah ob italijanski meji.
Počivalšek za popolno liberalizacijo
Konec junija se izteče veljavnost uredbe, zato mora vlada do takrat sprejeti novo odločitev. Lahko podaljša delno liberalizacijo, ponovno uvede regulacijo ali pa se odloči za popolno liberalizacijo. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek si prizadeva, da bi s koncem junija v celoti (torej tudi ob regionalnih cestah) odpravili regulacijo cen, ki po njegovem mnenju zavira konkurenco in omogoča duopol Petrola in OMV. Če bi imeli trgovci možnost, da postavijo "tržne" marže, bi Petrol in OMV dobila več konkurence, meni minister.
Po naših ocenah se cene od deregulacije niso zvišale, enako kot se niso po sprostitvi cen ekstra lahkega kurilnega olja. Vlada za zdaj še ni sprejela odločitve o morebitni popolni deregulaciji cen naftnih derivatov, jo pa minister Počivalšek podpira, pravijo na ministrstvu za gospodarstvo.
Počivalškova prizadevanja podpirata tudi trgovca, ki ju minister sicer želi "ošibiti", torej Petrol in OMV. Trgovinska zbornica Slovenije, cehovski predstavnik naftnih trgovcev, pričakuje, da bo država čim prej sprejela popolno liberalizacijo. Z liberalizacijo se bo, kot pravijo, "Slovenija končno pridružila vsem drugim državam članicam EU in vendarle tudi slovenskemu gospodarstvu dala možnost za hitrejše cenovno prilagajanje sosednjim državam".
Preberite še:
Državi devet milijonov evrov iz Petrola, Čehi ostali pred vrati
Slovence nizka cena nafte veseli, proizvajalke pahnila v globoko krizo
Kako so ob visokem padcu cen nafte poslovale največje naftne družbe in kako Petrol?
Eden od dejavnikov, ki zmanjšuje privlačnost slovenskega trga za naftne trgovce, je to, da je večina privlačnih lokacij že oddana, novih priložnosti pa ni na vidiku.
Varuh konkurence dvomi o ministrovih načrtih
A agencija za varstvo konkurence (AVK) v analizi trga, ki jo je začela izvajati po uvedbi delne deregulacije cen, ugotavlja, da minister morda dela račune brez krčmarja. Četudi liberaliziramo trg, je možnosti za vstop novih igralcev malo, liberalizacija trga, na katerem prevladuje duopol, pa je tvegana za potrošnika, menijo.
Vstop novih oziroma širitev obstoječih manjših ponudnikov na trgu onemogočajo vstopne ovire, ugotavlja AVK. Izpostavljajo dolgotrajne postopke umeščanja v prostor in pomanjkanje priložnosti. Najprivlačnejše lokacije bencinskih servisov so že v lasti ali upravljanju večjih distributerjev, novih priložnosti pa ni na vidiku. Po mnenju AVK bo naslednja šele ob tretji razvojni osi, ki pa je še daleč od začetka gradnje.
"Vstopa novih ponudnikov v realno kratkem času ni mogoče pričakovati, večje širitve poslovanja pa iz istega razloga ni pričakovati niti pri obstoječih ponudnikih," tako ugotavlja varuh konkurence.
Način oddajanja lokacij na počivališčih grožnja konkurenci?
Dars s sklepanjem 30-letnih pogodb za lokacije na počivališčih krši konkurenčno pravo, meni AVK. Dars odgovarja, da ravna v skladu z državno uredbo.
Agencija se je v poročilu obregnila ob dejanja Darsa, ki je oddal prostor za 60 bencinskih servisov na območju avtocestnega križa (dve tretjini je Petrolovih). Večino pogodb je Dars sklenil za 30 let, 13 pa celo za nedoločen čas (prve odpovedi teh pogodb so mogoče šele leta 2041). To po mnenju agencije "predstavlja resno omejitev za vzdrževanje in razvoj konkurence pri ponudbi pogonskih goriv na tem trgu".
Naftni trgovci so v anketi za AVK presodili, da je Darsov sistem po letu 2000 "korekten in je odraz konkurence". Problematično je bilo sklepanje pogodb pred tem letom.
Na Darsu pravijo, da so površine na počivališčih, namenjene za gradnjo spremljajočih objektov (bencinskih servisov, restavracij, motelov), oddajali na javnih razpisih. Pogodbe so sklenili z najugodnejšim ponudnikom, pravijo, razpisi pa so bili pripravljeni na osnovi vladne uredbe, ki je predvidela, da se površine za spremljajoče dejavnosti oddajo za 30 let.
Kot pravijo, so druga počivališča zasedena, ene lokacije pa na preteklih razpisih niso mogli oddati. Gre za počivališče ob dolenjski avtocesti pri Trebnjem (Grm, v smeri iz Novega mesta proti Ljubljani). "Investicija potencialnega najemnika v gradnjo objekta in ureditev zgornjega ustroja platoja je tolikšna, da očitno ne more doseči upravičenosti v nekem razmeroma kratkem obdobju," pravijo.
Cene kot raketa gor, navzdol kot perje
Brez povečanja konkurence pa tudi popolna liberalizacija pogonskih goriv po mnenju AVK ne bi prinesla (občutno) nižjih cen goriv. Podjetja so sicer v anketi zavzela stališče, da se bodo cene najprej rahlo zvišale, sčasoma pa bodo zaradi konkurenčnega trga upadle.
A agencija v močnem položaju Petrola in OMV ter vstopnih ovirah vidi tveganje za nastanek učinka "raket in perja" (ang. rockets and feathers effect). To pomeni, da se maloprodajne cene hitro in v celoti prilagodijo porastu cen surovin, medtem ko je odziv na znižanje cen surovin počasnejši in se ne zgodi v celoti. Menijo tudi, da bi se pojavila možnost tveganja omejevalnih sporazumov, predvsem tako imenovanih tihih dogovorov (stanje, ko podjetja v panogi – včasih tudi brez dogovora – sodelujejo in si sledijo pri višanju cen). Po domače povedano: če danes cene narekuje država, bi jih v primeru sprostitve verjetno (državni) Petrol, saj prave konkurence ni.
V nekaterih podjetjih v panogi sicer menijo, da bi se po deregulaciji cen pojavila necenovna konkurenca (na primer programi zvestobe, dodatna ponudba in drugo).
Petrol in OMV, ki imata danes v rokah škarje in platno dogajanja na naftnem trgu, bosta tudi v prihodnje ohranila prevlado, saj trg ob visokih vstopnih ovirah ni zanimiv za nove igralce, ugotavlja varuh konkurence.
Priložnost na trgovskih parkiriščih: Leclerc bo gradil svojo črpalko
Kot zadnji je s slovenskega trga naftnih goriv lani izstopil diskontni trgovec Hofer, ki je podjetje FE Trading in njegovih šest bencinskih črpalk prodal podjetju OMV.
Da bi trg pogonskih goriv v Sloveniji dosegel višjo stopnjo konkurenčnosti, bi bilo po mnenju AVK treba zmanjšati vstopne ovire ter spodbuditi nove oziroma diskontne trgovce, da vstopijo na trg. Najprimernejše lokacije so na parkiriščih večjih trgovskih središč.
To je pred leti poskušal že omenjeni FE Trading, ki je v Slovenijo prišel prek Hoferja in imel šest bencinskih servisov, a lani ga je prevzel OMV.
Kje bo stala nova črpalka, v Leclercu ne povedo. Verjetno pred enim od njihovih centrov, ki stojita v Ljubljani in Mariboru.
Načrte za vstop med naftne trgovce pa ima Leclerc, ki je v zadnjem letnem poročilu navedel, da je leta 2015 pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo bencinske črpalke. "Projekt aktivno pripravljamo. Ko bo projekt v fazi, ki bo zanimiva za stranke in širšo javnost, vas bomo o tem seveda obvestili," pravijo v podjetju Rudnidis, ki upravlja trgovine Leclerc.
Omenimo še primer avstrijske verige trgovin Spar Express. Tudi pri nas močno zastopani maloprodajni velikan Spar ima manjše trgovine z bencinskim servisom, a mreža je nastajala tako, da so lastnikom bencinskih servisov dodali maloprodajno enoto. Pri nas so po naših sicer neuradnih informacijah že preučevali možnost vstopa med naftne trgovce, a so to idejo (za zdaj) opustili.
Za visoke cene so krive dajatve
Koliko je torej upanja, da bi v srednjeročnem obdobju vendarle dobili "avstrijske" cene goriv? Medtem ko so nabavne cene nafte približno enake oziroma so pri nas celo med najnižjimi v regiji, je končna cena visoka zaradi velikega deleža dajatev.
Slovenija je po deležu dajatev v maloprodajni ceni dizla z 61,2 odstotka na četrtem mestu med članicami EU. Na ministrstvu za finance na vprašanje, ali so jih za zagotavljanje večje konkurenčnosti našega gospodarstva – in tudi nižje cene za potrošnike – pripravljeni znižati, odgovarjajo, da avtoprevoznikom, ki so najbolj obremenjeni, "navkljub sorazmerno visokim zneskom preostalih dajatev ukrep vračila trošarine omogoča, da je cena goriva zanje v povprečju nižja kot v treh od štirih sosednjih držav". Dodajajo, da je treba paziti tudi na javnofinančno stabilnost, saj so trošarine pomemben del prihodkov proračuna.
Morebitni umik informacij o cenah z zaslonov na bencinskem servisu zmanjšuje zagotavljanje javnih informacij o cenah pogonskih goriv in s tem informiranost potrošnika, meni AVK (fotografija je simbolična).
So res umaknili cene z zaslonov?
AVK med drugim v poročilu problematizira to, da sta po sprostitvi cen 98-oktanskega bencina in kurilnega olja predvsem največja trgovca Petrol in OMV prenehala javno objavljati cene na obcestnih zaslonih nekaterih bencinskih servisov.
V OMV pravijo, da politike objav na zaslonih na bencinskih servisih niso spreminjali, v Petrolu pa, da so cene ves čas objavljene na "delujočih zunanjih prikazovalnikih". Oba trgovca dodajata, da cene ves čas objavljata na spletnem portalu.
Agencija še opozarja, da bi bilo v primeru sprostitve cen pogonskih goriv treba vzpostaviti sistem za spremljanje in javno objavljanje maloprodajnih cen vseh pogonskih goriv, torej vseh bencinov, dizla in plina pri vseh ponudnikih in po posameznih lokacijah, pa tudi prikaz borznih nabavnih cen. Kot pravijo, bi lahko cene objavljali na velikih zaslonih na servisih, na internetni strani ali v mobilni aplikaciji.
"Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ocenjuje, da bo priprava spletne strani (mobilna aplikacija za potrošnike) za spremljanje cen smiselna le ob popolni liberalizaciji cen naftnih derivatov," o predlogu pravijo na ministrstvu za gospodarstvo.
9