Slovence nizka cena nafte veseli, proizvajalke pahnila v globoko krizo

Prenasičenost trga in nizko povpraševanje sta ceno surove nafte v preteklih mesecih poslali na večletno dno. Za slovenske potrošnike je to pozitivna novica. Cena dizla in bencina je dosegla najnižje cene po letu 2009. Če so slovenski in večina svetovnih potrošnikov veseli, pa so prebivalci držav proizvajalk nafte močno zaskrbljeni. Države se namreč že pripravljajo na sprejetje nujnih kriznih ukrepov, s katerimi bi zapolnili milijardne proračunske primanjkljaje.

Cena surove nafte na svetovnem trgu še naprej pada

Trend padanja cen nafte se še kar nadaljuje. Ob današnjem odprtju azijskih borz se je zahodnoteksaška nafta z dobavo februarja pocenila za 68 centov na 37,19 dolarja (34,01 evra) za 159-litrski sod, medtem ko so se februarske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent znižale za 41 centov na 37,38 dolarja (34,19 evra). Še lani se je povprečna cena za sod nafte gibala okoli 110 dolarjev (100 evrov).

Pred dnevi je Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) napovedala počasno okrevanje cen nafte, ki naj bi šele čez štiri leta presegle 70 dolarjev (64 evrov) za sod, do leta 2040 pa pričakujejo, da bo cena soda črnega zlata narasla na 95 dolarjev (87 evrov) za sod. V organizaciji so ob tem pripomnili, da bo trg le počasi okreval ob naraščanju povpraševanja, vendar pa bo ta rast počasnejša od preteklih napovedi.

Zaradi velike proizvodnje trenja v Opecu

Za vztrajno padanje cen nafte je precejšnja krivda ravno na strani Opeca, ki se v začetku decembra v nasprotju s predvidevanji ni odločil za omejitev proizvodnje, ampak jo je celo povečal. Trenutno dnevno načrpa 32 milijonov sodov nafte.

To je povzročilo prva trenja in nestrinjanje znotraj organizacije glede strategije. Bogatejše države na čelu s Savdsko Arabijo namreč kljub nizkim cenam nafte ne želijo zmanjšati proizvodnje. Bojijo se namreč, da bi s tem padel njihov delež na svetovnem trgu, ki ga ogroža ameriška nafta iz skrilavcev. Na drugi strani revnejše članice, ki jih je padec cen najbolj prizadel, zahtevajo zmanjšanje proizvodnje, s čimer bi se cene znova dvignile.

Cena bencina v Savdski Arabiji močno navzgor, razmišljajo tudi o uvedbi DDV

Savdska Arabija, ki velja za eno največjih svetovnih proizvajalk nafte, je zaradi nizkih cen nafte letos ustvarila kar 89 milijard evrov proračunskega primanjkljaja. V kraljevini so zato že napovedali reze v proračunski porabi. Cena bencina je v zadnjih dneh poskočila za več kot 40 odstotkov, podražili se bodo tudi dizel, elektrika in voda. Prav tako razmišljajo o uvedbi davka na dodano vrednost, s čimer želijo še dodatno zapolniti prazno državno blagajno.

Mednarodni denarni sklad je Savdsko Arabijo ter sosednje države, ki so močno odvisne od prihodkov od nafte, pozval h krčenju javne porabe, ukinitvi subvencij in diverzifikaciji.

Prebivalci Aljaske bodo po 35 letih primorani znova plačati dohodnino

Nizke cene nafte so močno prizadele tudi največjo ameriško zvezno državo Aljaska. Velike naftne družbe zapuščajo naftne vrtine, saj črpanje nafte ne prinaša želenega dobička. Naftni dolarji tako niso več dovolj, da bi plačali vse račune te zvezne države. Zvezni državi, v kateri živi nekaj več kot 700 tisoč ljudi, je do zdaj uspelo pokriti le tretjino 4,7 milijarde evrov vrednega proračuna.

Guverner Bill Walker je zato v predstavniški dom že poslal zakon, s katerim bi prebivalci po 35 letih morali znova začeti plačevati dohodnino. Hkrati je napovedal ukrepe, s katerimi želi doseči, da Aljaska ne bi bila več tako odvisna od naftnih dolarjev.

Norvežani z višjo brezposelnostjo, Rusi s primanjkljajem

Na Norveškem, ki velja za največjo evropsko proizvajalko nafte in ki je svetovno finančno krizo prebrodila brez hujših posledic, je nizka cena nafte močno vplivala na dvig brezposelnosti. Aprila 2014 je bilo brezposelnih 3,2 odstotka delovno aktivnih prebivalcev, letošnjega oktobra pa že 4,6 odstotka, kar je najvišja stopnja brezposelnosti v zadnjih desetih letih.

Nizke cene nafte so skupaj z ekonomskimi sankcijami močno udarile tudi Rusijo. Država je namreč proračun za leto 2016 sicer zastavila na osnovi cen nafte pri 50 dolarjih za sod, kar je pred nekaj dnevi ruski predsednik Vladimir Putin označil za preveč optimistično napoved. Rusko finančno ministrstvo je napovedalo, da bo država zaradi tega prihodnje leto imela 19 milijard evrov primanjkljaja.